Grušnica nad Tolminskimi Ravnami

Po dolgem času spet na Grušnici. Nad 1300m, kjer je snežna meja, je pot uhojena. Od pl. Na Kalu do Grušnice se menjajo kopno in zasneženo. Sneg je ponekod trd, drugod skorjast in se predira (tudi do kolen).Na vrhu nas je pričakal rahel vetrič, a je bilo kljub temu za december kar toplo. Vrh ponuja krasne razglede na vse strani.

Kašne pa so kaj razmere na Tolminskem Migovcu?

Razmere 7.12.2013 čisto snežno "spomladanske". V prvem delu nad planino nad Kalom nekoliko naporno,saj se med ruševjem kar precej udira, potem pa gre.
Gaz ni najboljša, saj smo bili prvi vpisani po 17. novembru ( tudi na Tolminskem Kuku), Bila pa je rahla gaz ( dvojica?) že pred nami do planote...
Lp od Štajerca

@cenc najlepša hvala za informacije, pa LP od Tolminca

Z vasi Zadlaz-Čadrg nekaj po zaraščenih stezicah, več po brezpotju na Kobilnik. V nadaljevanju bolj ali manj po grebenu preko vseh vmesnih vrhov direktno na Grušnico. "Pot" brez posebnosti, na osojnih legah pomrznjeno. Sestop po grebenu (delno zasnežen) na Planino Kal. Sestop v Tolminske Ravne in naprej v dolino. Izredno razgleden greben, priporočam vsem stezosledcem.

Še nekaj več o malo drugačnem vzponu na Grušnico, še eni letošnji turi v Tolminskih gorah, na brezpotnem vzponu od Kobilnika do Grušnice, grebenu nad Čadrgom in Zadlazom.

https://picasaweb.google.com/113805105178377351223/KobilnikVrhRutaNaResljuGrusnicaGrebenNadCadrgom10122015

Jovan, čudovit izlet po "malo odmaknjenih in pozabljenih krajih" na Tolminskem. Lp!

slika 40-to so kope.

Ravno pravšnja izbira za današnji dan, po grebenu Kobilnika vse do Grušnice in na koncu še na vrh Javor. Po grebenu je stezica in ni nikjer večjih težav, vrne se lahko čez Tolminske Ravne ali po levi strani grebena ali pa čez vas Čadrg. Sneg je samo okoli Grušnice in Javorja, a ga bo hitro pobralo.

Danes na planini Kal in na Grušnici iz Tolminskih Raven. Pot do razcepa za planino Kal in planino Razor je kopna, naprej pa je še veliko snega, ki se predira. Dobrodošle so krplje. Na vrhu pa vroče

http://sine771.blogspot.si/2016/04/planina-na-kalu-1490-m-in-grusnica-1570.html

Včeraj sem se iz Zatolmina oz. Tolminskih korit povzpel na Javor in Grušnico.
Na delu, kjer se markirana pot priključi cesti proti Tolminskim Ravnam, naletim na improviziran semafor, kjer me ustavi redar. Počakam, da pokliče sodelavce na bližnje delovišče. Zaradi varnosti sem moral malo počakati, nato pa sem nadaljeval proti Tolminskim Ravnam (nekateri so včeraj čakali tudi po več kot pol ure). Če se nadaljuje po pešpoti, gremo lahko naprej tudi v času del (to je potrebno sporočiti redarju, da nam dovoli nadaljevanje).
Po dobrih dveh urah sem prispel v Tolminske Ravne, od koder sem se najprej povzpel na Javor, nato pa še na Grušnico.
Na vrhu oz. malo pod njim srečam še prijetno družbo, nato pa se vrnem v dolino.
Lep izlet, priporočam v teh dneh, ko je v visokogorju še sneg.
Lp, Tadej

Ideja,ki je nastala še med spremljanjem albumov g. Cukuta. Danes čas za njo. Nekaj drobnih dodatkov. Na Kobilnik se lahko po lepo nadelani in označeni poti povzpnemo preko vasi Laz. Pride prav za ogrevanje. Greben, ki sledi, ko se izvijemo iz gozda, je nato samo naš. Žal je načeto koleno povsem končno lepo brezpotno strmino na Grušnico spremenilo v nekaj obvoza, rahlo se je poslabšalo tudi vreme, pa nič ne de.
Še časovnice, če bo komu v pomoč: Tolminska korita-Kobilnik 1h, nato ura in pol mimo lovske preže do Rešljeve planine in okrog štiri za celoten vzpon. Spust čez Tolminske Ravne slabe tri ure.
Krasni kraji, razgledi in hoja med vasmi iz nekih drugih časov.

https://tomazsarc.blogspot.com/2019/01/grusnica-512019.html

9.02. 2022. Na Grušnico niti nisva nameravala v sredo. S Tolminskih Raven do planine Kal. Lep dan se je obetal. Se odločiva da greva po poti pogledat kako zgleda vsaj do sedla oziroma odcepa za Migovec in Kuk. Dokler nisi tam ne veš. Ruševje se je otreslo snega , ki je bil prejšnji dan pomrznjen. Pot je bila shojena. Prav v redu je izgledala. Z uporabo zimske opreme nama je šlo vse do višine 1750 m. Naprej pa ni bilo več videt gaz. Tam je kar strmo. Sicer dobro poznana pot. Sva že nekajkrat hodila v snegu. A takšnih ledenih razmer pa na tej poti še nisva imela . Ko ti cepin ne prime, je najbolje da obrneš. Tako sva se odločila , da sestopiva na planino Kal. Srečava še enega pohodnika , ki je nameraval proti Migovcu. Ko mu poveva za razmere se odloči , da ne gre naprej. Ker je bilo časa dovolj, greva na Grušnico. Gor še nisva bila. Lepa pot. Hitro si na vrhu. Toplo je bilo. Brezvetrje. Ostaneva nekaj časa na vrhu. Klopca je postavljena.Sestop po isti poti v Tolminske Ravne , kjer srečava italijanskega pohodnika , ki se vrača. Povedal je , da so on in še dva hoteli iti na Vrh nad Škrbino in prav tako obrnili na višini 1750 m zaradi ledenih razmer.

Danes ena kratka po kosilu.

Cesta do Tolminskih raven je v precej slabem stanju. Naprej po lepi gozdni potki do planine Kal. Še 10 minutk in že sva bila na vrhu kjer je kar precej pihalo. Južno-Bohinjske gore zgledajo že precej kopne. Do vrha sva rabila približno 1.20h

Kar prav ima Andrej Grabar , ko pravi , da smo pred veličino brezmejne narave čisto majhni. Narava se giblje po sebi , ti moraš biti dovolj odziven , da se odzoveš na njen vzgib. In sva šla 14. 02. s Tolminskih Raven do planine Kal. Pogledat naprej proti sedlu med Kukom in Migovcem kako zgleda. Če obrneva imava še vedno Grušnico na izbiro. Višje kot sva hodila vse več je bilo snega. In razmere vse bolj zahtevne po sneženju. Na višini 1800 m se odločiva da bo kar dovolj vzpona . Zaradi sonca bi bil sneg ob povratku če bi nadaljevala zmehčan . Tam v tistem zadnjem delu je kar precejšenj naklon. Ko si tam se sproti odločiš. Vseeno je naneslo 12 km hoje. Grušnica pa je skoraj kopna . Na vrhu so postavili novo klopco. Tudi tista ob poti je še cela. Lep dan je bil. Začuda skoro brez vetra.

Malo več kot leto je preteklo, ko sva se v torek 4. 3. 2025 odpravila s Tolminskih Raven proti sedlu za Migovec ali kam drugam. Po zadnjem sneženju nisva vedela za razmere. Snega tam nekje na višini 1700 m pa je bilo več kot sva si mislila. Pot je bila prekrita s snegom. Kar nekaj se je splazilo. Sneg pa se zgleda še ni sprijel s podlago. Nadaljevanje bi se verjetno končalo kje nižje spodaj. Zato je bila najboljša izbira da obrneva. Previdno je bilo treba. Vseeno se hitro znajdeš v kakšni luknji , kot sem se . Pa niti ni bilo težko zlesti ven. Ko sva bila rešena strmine se odločiva za Grušnico . Na poti nisva srečala nikogar. Na cesti proti Tolminskim Ravnam so občasne deset minutne zapore zaradi spravila lesa.

Pripeljala sva se v Tolminske Ravne in v kratkem je pripeljalo gor še par avtov. Prav toliko jih je bilo še na povratku.En pohodnik je pravil, da gre na Vrh nad Škrbino, z enim smučarjem in njegovo spremljevalko, smo se pa razšli malo višje, ko sta se onadva usmerila na nemarkirano pot v desno v smeri Škrbinske plošče. V najino smer naprej ni bilo nikogar, in tudi pri povratku ne. Le blagi šepet vetra in petje ptic je bilo vse, kar je bilo slišati na poti.

Po krajšem postanku na planini Kal, sva se usmerila naprej proti Grušnici, ki jo od prej še nisva poznala. Saj, če si usmerjen na druge vrhove, te ta hribček ne zanima. Res je, da se njena višina težko kosa z vršaci v okolici, a razgled z njenega vrha ne zaostaja za drugimi. Najprej zasneženi venec gora od Stadorjev, preko Krna, Mahavščka in Tolminskega Kuka do Tolm.Migovca, za njim pa venec od Meje do Vogla in Žabiškega kuka. Vsi ti vrhovi so še v celoti zasneženi, le Migovec se že otepa snega z južne strani. A tudi ta na prečki še lahko postreže z ovirami.

Vračala sva se pa po poti v desno skozi venčke resja, a poti je nenadoma zmanjkalo, tako da sva morala nadaljevati kar direktno skozi gozd, da sva obiskala še planino Sp.Kal.
Od tam pa proti markirani poti do izhodišča. Vedno nama pa uspe turo vsaj malo začiniti.
Sva se strinjala, da je Grušnica vredna samostojne ture!

Ahh, ena prijazna zgodba, že kar malo pomladanska...

ja, vse je že v duhu pomladi. Tudi pogled na zasnežene gore, deluje že pomladansko