Iz Matkovega kota do Logarskega kota

Vožnja proti Logarski s vklopljenimi brisalci. Parkiram v Logarskem kotu in prisedem kolegici. Odpeljeva se v Matkov kot.
Na parkirišču en avtomobil, lastnik še sedi v njem, verjetno čaka na lepše vreme. Na hitro spakirava in vijugava med dežnimi kapljami po Matkovem kotu. Med hojo preskočiva ubito strupenjačo na sredini poti.
Mimo obnovljene lovske koče in v strm breg. Že na začetku se svet postavi pokonci, strmo je...
Lezeva direktno proti grebenu in iščeva bolj "normalne " prehode. Na grebenu naju obsije sonce. Brez posebnih težav napredujeva proti Savinjeku. Ne gre pa vedno čisto po njem. Na nekaterih delih se izogneva ruševju in neprehodnosti grebena. Kmalu prilezeva do Savinjeka, kjer si privoščiva malico in kratek počitek. Spust in prehod do Rdečega Turna je deloma zopet kosmat. Malu naju ovira podrto drevje in uspe mi zgrešit travno gredino proti M. oknu, ki je ključna pri temu dostopu, ki sva ga uporabila. Porezano ruševje naju malo zavede in znašla sva se prenizko. Ne bova popravljala napake in se napotiva proti Turnom. Splezava na najvišjo konico in uživava v prelepi kulisi okoliških vrhov.
Spustiva se proti LK v Zabrložnici in po skriti varianti nadaljujeva del spusta. Vmes se osveživa z ledenomrzlo vodo, ki izvira izpod mahovnatih skal.
V spodnem delu je del poti otrgalo in če ne vidiš kje je obvoz, si v težavah?!!
Po malo manj kot 9urah hoje se vsedeva za mizo v Logarskem kotu in privoščiva osvežilo po precej naporni hoji.
( tako sva povezalo s hojo dve sosednji ledeniški dolini )
lp
lp