Jerebica /Cima del Lago

Včeraj z italijanske smeri tukaj gori. Pot je dobro sledljiva, težav z orientacijo ni.
Pri sestopu smo se s poti vzpeli še na 5 min oddaljen Gorenji Krivi rob.
Odlični razgledi, odlična družba

Danes popoldan iz Belih Vod na Jerebico. Na 1950 metrih je potrebno biti previden, ker je nekaj snega in še megla naredi svoje.

Ali morda kdo ve kako je stanje oz. če je še kaj snežišč na Jerebico iz Belih vod.

Pogled iznad doline Bele vode to nedeljo.

Bil namenjen preteklo soboto, pa zaključil na Gornjem Kranjem robu. Pri nadaljevanju proti sedlu so bila ene 3-4 zasnežena mesta, s precej naklonine in nezanemarljivimi krajnimi počmi.

Fanta hvala......

25.6. 2019. Lep dan je bil na praznik. In veliko pohodnikov na Jerebici. Skoro vsi so prišli z Rablja. Le mi štirje z Možnice. Z vrha lepi razgledi, no ja kot vedno, ko ni megle. Le soparo je bilo čutiti v zraku. Skoro pretoplo tudi na vrhu. Snega na poti skoro ni več. Le eno manjše snežišče, kjer se da lepo iti čezenj. Cvetja pa je še veliko. Sploh pod vrhom je pravi rožni vrt. Sestop po isti poti v Možnico. Naneslo je 17 km un kakšnih 1600 višincev. Srečala sva lovca, ki je kosil travo na potki , tam naprej kjer se končajo zajle. Sicer je pot lepo sledljiva in markacije so vidne. Kondicijsko pa kar zahtevna tura, sploh v takšnem soparnem dnevu, kjer hodiš do Jezerskega sedla v strmini.

Danes na Jerebico iz Jezerske doline. Pot brez posebnosti, snega ni, bilo pa je zeelo vroče. Kako bo šele jutri.

No, potem tudi Jerebica ni več samotna. Nekaj let nazaj sva srečala na poti le 2 pohodnika.
Obisk planin se je v zadnjih letih zelo povečal. Ker imam rada samotne poti, bo treba iskati brezpotja ...
Lp!
Pa varen korak.

Ja včeraj sem srečal enega Korošca in dva Italijana - vsi smo prišli od Belih vod. Pot lepa, razgledna, za mene je najbolj zoprn del od cca 1350 m do Jezerskega sedla. Drugače pa neverjetni razgledi.

Za praznik 25. 6. pa so prihajali iz Belih vod večinoma Slovenci. Kar nekaj mladih je bilo videt na vrhu.

Tole nedeljo po sobotni Veliki Beli špici tudi na Jerebico. Na vrhu pa veliko razočaranje, žig ni, je ukraden ! Ali kdo ve, če se da kje dobiti žig od Jerebice, ga kje hranijo ?

Res ne razumem, zakaj nekateri nepridipravi kradejo žige z vrhov in kako lahko nek planinec pušča v tem lepem neokrnjenem svetu smeti.Kako imaš srce tako svinjati ta lep gorski svet, je res tako težko odnesti svoje smeti nazaj v dolino ???

Hvala že vnaprej tistemu, kateri ima kakšen info, kje je žig od Jerebice. Uroš

Cima del lago ili Jerebica, 2126m visok vrh oduševljava pogledima na Rabeljsko jezero, Robon, Montaž i ostale moćne alpske vrhove. Zbog snežišča koje otežava put nakon sedla, uspon traje i do pola sata duže. Staza se na pojedinim mjestima trusi i doslovno odvaja od stijene, no uz oprez, sve je savladivo, a pogledi su prekrasni. Vrh nije eksponiran, nema gužve, ali nema ni žiga nego samo upisna knjiga. Ipak, isplati se otići.

[url https://drive.google.com/drive/folders/1gLiEVDVm3eHXrEcxVOx4yEI6lRXEF76T?usp=sharing>foto I.P.,V.K.,V.M.

V soboto zgodaj zjutraj od Kluž skozi Možnico na Jerebico. Osamljena in mogočna gora ponuja lepe razglede po vsej poti. Večina obiskovalcev si za izhodišče izbere Jezersko dolino. Varovala so v odličnem stanju, markacije tudi. Od sedla naprej je potrebna previdnost, nekatera mesta so kar izpostavljena in v mokrem nevarna za zdrs. Nazaj grede sem obiskal še Gorenji krivi rob, 2008m, in potem v dolini še izvir Nemčlje/Možnice ter veliki slap in korita.


P.S. če ima kdo možnost, naj odnese na vrh novo vpisno knjigo, sedanja je bila napolnjena že konec avgusta.

Jerebica 10.7. 2021. Z Možnice. Po dveh letih se v jutranjih urah z Maksijem odpraviva po gozdni poti. Že na začetku v strmino mimo doma v Možnici. Še prej sem natočila dovolj vode za psa ker je na poti ni . In zgodba se ponavlja. Veliko pohodnikov z Rablja. Z naše strani pa sta me prehitela fant in dekle. Gor v gozdu je podrto drevje. A so debla požagali in potka je sledljiva. Le na enem ovinku je treba malo naokoli in če poti ne poznaš lahko tudi zaideš. Ta dva pohodnka sta šla preveč v desno in potem porabila nekaj več časa da sta prišla na Jezersko sedlo. Sta mi pravila na vrhu. Sicer se prav dosti ni spremenilo na poti . Visoke trave . Sva šla kar po travah direktno pod Jezersko sedlo. Naprej od odcepa pa nas je bilo kar nekaj na poti do vrha. Na vrhu pa malo hladno. Z razgledi na Rabeljsko jezero. Sestopila sva po isti poti. Zelo soparno je bilo v gozdu. A zanimiva sobotna tura.

Danes se mi je izpolnila dolgoletna želja po Jerebici, vzpon od Belih vod.

Cel dan sva srečala manj kot deset planincev, dva sta začela vzpon šele okoli poldneva, kar je v tej vročini in napovedi neviht res idealno ...
Do sedla sva hodila skoraj ves čas po senci, pot drseča. Od sedla se še kar vleče do vrha, ki nama je podaril celo nekaj minut razledov na vse strani, potem so se pripodile meglice in nas kmalu ovile v meglo, zato sva sestopila. Najin sestop je zaradi "drsalnice" in strmine trajal skoraj toliko časa kot vzpon, a sva srečno prispela do avta. Tokrat sem res občutila rek, da si na vrhu šele na pol poti... Še kako je pasalo ležanje na plaži in osvežitev v Rabeljskem jezeru!

Nujno je treba zamenjati vpisno knjigo, ki je polna še od lani - pod katero planinsko društvo spada vrh? Žiga pa ni.

Po dolgem času sva bila spet na Jerebici, tokrat od Belih vod. Pot je brez problema, opozoril bi le na drseče skale na odprtih delih. Večina poti je namreč v senci in na njih se nahaja dokaj neopazna slana. Mimogrede se izvede kaka telovadna prvina . Nekaj malega snega se zadržuje v sedlu pod vršno glavo, a ne ovira prehoda.

1.7.2022. Z naše strani z Možnice sva se odpravila z Maksijem . Pot obema poznana. Skozi gozd. Mimo doma v Možnici, ki je zaprt. Potem v zalje , kjer je strmi del poti. Nadaljevanje v visokih mokrih travah. Potka je zelo slabo vidna. Zaradi zaraščenosti. Še zadnji strmi del do Jezerskega sedla. Tam srečava kar nekaj pohodnikov, ki so prišli z Belih vod.Potem še ura in pol do vrha. Dežja ni bilo. Razgledi prav lepi. Vso pot je veter pihljal. Ni bilo tako toplo kot v dolini. Ob sestopu me je pohodnica pred mano opozorila na črnega gada , ki se je grel na poti . Ko sta šli mimo se ni niti premaknil. Šele , ko sem ga poslikala se je umaknil . Dolga a nadvse lepa tura.

Pozdrav Darinka, čestitke za prehojeno pot tvoji prispevki so zelo zanimivi in prijetni, še naprej varen korak. Lp

Sneg hvala.