Jerebičje-Matkov Grintovec-Matkova kopa-Krnička gora-Mrzla gora-Matkov škaf

Čestitke obema za čudovito turo, ki je tudi pri meni v programu.

Tooo je pa tura!!!
čestitam!!

Čestitke za zares izjemno prečenje. Jaz tudi tako potiho zbiram informacije o tem čudovito divjem brezpotnem delčku KSA. Srečno še naprej in hvala za številne in vedno zelo posebne prispevke. LP

Čestitke za lepo turo. Bi se najraje kar takoj odpravil v ta konec, a kaj ko je treba tudi delat, ja, delat, delat, koker se le da!

Genijalca sta! Tura, da te kap...
lps

Wau, ni besed, pa saj sta bila gamsom kar dobra konkurenca.

Tale Matko je pa car. En kup stvari je po njem imenovanih.
Lepa tura.

Hvala vsem!
Bila je res tura vredna vsake kaplje znoja.

Matkov kot in po markirani do Latvice. Nato prečenje strmega pobočja do Krničke gore. Po počitku sestopim po grebenu in se povpznem še na Matkovo kopo, po ponovnem počitku sestopim in nadaljujem do Jerebičja. Od tam pa spust po sprva široki cesti, nato po strmem gozdu, po lovski, malo po travi in kmalu sem prišel na izhodišče. Lep dan je pa bilo večinoma kr vlažno, mokro za hodit, zato cel dan hodim malo bolj previdneje in počasneje. Lep dan.

Danes sva s kolegom s foruma (kitta) zaokrožila en del Matkovega kraljestva.

Kljub ne preveč obetavnemu jutru se je že nad Jevševcem pokazalo sonce in nama popestrilo poglede na zlate macesne.
Na Matkovo kopo sva se povzpela po grebenu in nadaljevala še na Krničko goro. Od tam proti Latvici, mimo neobstoječega Škafa, in že pred lovsko kočo navzgor na srednjo pot in po njej do Matka, kjer naju je čakalo vozilo.

Petek 18.8.2017
Krasno turo smo uspeli izvesti minuli vikend ena Primorka in dva Štajerca. Pobuda je prišla s primorskega konca in mi je bilo še toliko bolj v veselje pokazati skrite kotičke v naših koncih. Ker mi je prijatelj na zadnji turi omenil željo po tem prečenju, sem povabil seveda še njega.
S turo smo začeli še v mraku malo pod Matkovo domačijo. Po krajšem iskanju začetka poti smo že kmalu uživali na krasni poti proti Matkovemu sedlu. Začuden sem bil, ko sem na žlaku z žebrcem začel zobati okusne rdeče jagode in nista vedela kaj so ti sadeži. Ko sem jima razložil kakšna specialiteta je iz njih marmelada, sta jih tudi sama poskusila in bila navdušena nad bogatim okusom le teh. Čeprav že steza do Matkovega sedla štajga ko šment, se je bolj zares začelo šele od Matkovega zoba navzgor. Vzpon na Matkovo kopo smo zmogli brez težav. Primorka je že tam gor pokazala iz kako dobrega testa je. Je uživala na polno, enako midva. Še posebej zanimivo se jima je zdelo očem dokaj skrito cevasto okno v zgornjem delu grebena.
S Kope dalje smo se nekaj časa držali grebena, vendar smo se nižje umaknili z njega, saj so naše gole noge že bile poslikane s kar nekaj sledmi ruševja in ostrih skal. Tudi en težaven problem sta mlajša dva zmogla, jaz pa sem se mu diplomatsko izognil. Med Kopo in Krničko sem padel v krizo in sem na Škrbini pod Krničko predlagal počitek, ki mi zelo koristil, saj sem precej lažje nadaljeval. K sreči je bilo tudi sonce usmiljeno do nas in se je za daljša obdobja sramežljivo skrilo za prosojne oblake visoko na nebu.
S Krničke smo že videli naše celotno nadaljevanje na Mrzlo goro. Na Grebenu Krničke smo seveda pokukali skozi zelo zračno okno proti Škafu. Spodnji del vzpona na Mrzlo je bil še bolj mešanih občutkov, ko pa je spodaj toliko zračnosti. Ko smo se višje spet znašli na grebenu, je bilo nadaljevanje po bolj kompaktni skali do vrha en sam užitek. Na vrhu Mrzle gore smo si veseli segli v roke in uživali v tišini. Tudi na nekaj sosednjih vrhovih je bilo opaziti uživanje.
Sestopili smo po markirani poti skozi Latvico in mimo Matkovega škafa. Na njej so na dveh mestih poškodovana varovala. Pod Škafom smo zmotili pri počitku čredo Matkovih ovac in se čudili kaj počnejo na tako neporaslem terenu.
Po 12ih urah smo zaključili čudovito turo. Bila je polna vsega pričakovanega in še kaj več. Sotrpina, hvala vama za res prijetno druženje.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez

Uh, če bi se jaz tako pretegnil na koncu ture, bi me peljali na urgenco.

Uauu... kako lep potopis našega potepanja! Prepustiti se vodenju tako izkušenega vodnika in uživati vsak trenutek v raznovrstnih lepotah je neprecenljivo, nepozabno...hvaležna sem za to...

Drago, te kosti še niso imele časa otrdeti

Jerebičje-M.Kopa-Krnička-Mrzla Gora (16.7.22)

Po večernem dežju se bo naredilo lepo jutro, vsaj nad 1700m. Avto pustim nižje na ovinku tako da sem se sprehodil po cesti navzgor do Perka. Tukaj pa na gozdno vlako , vmes sem marsikaj še "presekal". Pričakoval sem vseeno malce nižjo travo od te, ki sem jo danes dobil. Ni veliko, da bi obrnil, ampak zdaj že ni bilo več pomembno, ker sem tako že bil moker. Šele po Jerebičju pred steno Matkove Kope pa je že bilo bolj sušno v primerjavi z prej. Matkov zob se žal ni videl, ker je bila megla ravno tu nekje na višini 1700m. Sonce je lepo pripekalo. Z vrha se spustim po desni strani na greben čez iglice. Le na dveh delih se moram umakniti na stran rušja, sam sem se vedno na levo, čeprav je desna lažja na začetku. Zadnji del pred sedlom Krničke bi znal biti za tistega, ki je prvič tukaj kar sitno zanimiv. Lep prehod iz desne dol. Z vrha Krničke Gore pa še do okna in naprej za spremembo od prejšnjih vzponov kar bolj direkten vzpon. Nekaj snega je še ostalo pri škafu, ravno za hlajenje piva . Vreme je bilo super.

Vidim, da si našel moj klin.
Krasen greben.

Je bil že 2020, tako da si ga že kar nekaj let nazaj zabil, lep greben ja

Od 2018.
Še primeren za spust, če je komu tam potreben. Zato sem ga pustil.