Ne bo več dolgo, ko bom praznoval. Praznoval sam v sebi, potihoma in veselo. Štiridestletnico zahajanja v gore. Od malega k večjemu, od nižjega k višjemu in od lažjega k težjemu. V vseh oblikah kopne skale in takisto v vseh oblikah zimskih padavin. In je vedno bilo orng fajn. Včasih malo manj, velikokrat veliko bolj orng fajn.
Leta nazaj sem z veseljem kaj napisal na forumu PZS in odzivi, javni in zasebni, so bili prijetno pozitivni. Pa se je začelo, enako kot tu, z udarci "pod pas" in pisal sem vse manj in se na koncu poslovil. Pisal sem, pišem in še bom pisal na portalu TK Gora, o meni tako ljubi turni smuki oz. turnosmuških turah. Pisal sem, pišem tudi tu. Zasebni in javni komentarji in odzivi, javni v smislu srečevanj s sohribovkami in sohribovci v gorah, so enako prijetno pozitivni. Tisti drugačni pa, . . . , vsak ima svoje mnenje in okus.
Konec koncev, v gore zahajam zaradi sebe. In nekaj nekam zapisati zaradi sebe, bolj potihoma in "na skrivaj" sploh ne bo težko. V gorah mi je vedno lepo, tako kot "zadnje čase" že zlepa ne. Branje zapisov, na tem in drugih portalih, pa prijetna popestritev ob-gorniškega udejstvovanja. In če bo potrebno samo brati in nič pisati . . . sploh ne bo težko, sem dal tudi to že čez . . .
Dovolj, moram iti. V gore, na lepše, ko pa se tako lep dan obeta . . .