Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Korisničko ime:
Lozinka:
Prijava
Još niste registrirani? Registracija.
Zaboravili ste lozinku?
  
Anketa
Ali ste že bili na Velikem Draškem vrhu (2243 m)?
Glasaj
Popis foruma / Slovenija / Julijske Alpe / Kal 1700m in Vršič 1787m.

Kal 1700m in Vršič 1787m.

Print
darinka420. 09. 2019 08:13:04
Kal 1700m in Vršič 1787m. 19.9. 2019. Malo obiskana vrhova v grebenu , ki se nadaljuje na Oblo Brdo in vse do Lopatnika in Krnčice. Iz Drežniških Raven 575m. Do Zaprikraja 6 km po zelo slabi makadamski cesti . Pot je vrisana in včeraj smo jo našli in po njej prišli do Vršiča. In naprej po grebenu do drugega vrha , ki je nižji in zadnji v grebenu ali pa prvi kot gledaš. Ogledali smo si ostanke utrjenih položajev druge italianske linije. , utrdbe, kaverne, ki so ga osvojile alpinske enote 31 . maja 1915. Tam sta si bili zelo blizu italianski in avstrijski enoti, kjer so ostanki na teh dveh vrhovih še danes. Ko smo izkali vhode v kaverno smo naleteli na dva gada, eden je bil rjavkast, z varovalno barvo, drugi pa prav črn, ampak nista bila daleč narazen. Oba sta se umaknila. Najbrž nista navajena nikogar. Črn je še pokukal iz skrivališča, preden je izginil v notranjost. Pri sestopu smo šli nekoliko prenizko in zgrešili pot. Našli smo jo nižje. Po visokih travah je bilo treba kar previdno po strmem terenu navzdol.
Kal  1700m in Vršič  1787m.  lepo vreme smo imeli1
Kal  1700m in Vršič  1787m.  po travah naprej2
Kal  1700m in Vršič  1787m.  razstrelilna cev - betica se ji reče.  Še polna. Kar težka za dvignit. 3
Kal  1700m in Vršič  1787m.  nikogar nismo srečali4
Kal  1700m in Vršič  1787m.  pot je slabo vidna. 5
Kal  1700m in Vršič  1787m.  že na grebenu.6
Kal  1700m in Vršič  1787m.  razgledi. Na Lipnik se lepo vidi in potka , ki se naenkrat zgubi. 7
Kal  1700m in Vršič  1787m.  vetrovno je bilo in nič toplo.8
Kal  1700m in Vršič  1787m.  zadnji šopki9
Kal  1700m in Vršič  1787m.  granate na kupu. Neeksplodirane. 10
Kal  1700m in Vršič  1787m.  težka za jo prijet. 11
Kal  1700m in Vršič  1787m.  nadaljujemo na Kal. 12
Kal  1700m in Vršič  1787m.  vse redeče je . jesenska dekoracija. 13
Kal  1700m in Vršič  1787m.  še vedno strelne line. Ali kaj drugega. 14
Kal  1700m in Vršič  1787m.  nekdo spi spanje pravičnega. 15
Kal  1700m in Vršič  1787m.  koliko tega je še ostalo. 16
Kal  1700m in Vršič  1787m.  na grebenu.17
Kal  1700m in Vršič  1787m.  skozi se vidi.18
Kal  1700m in Vršič  1787m.  po tolikih letih je ostal napis pri italianskih položajih.19
Kal  1700m in Vršič  1787m.  nadaljujemo po grebenu.20
Kal  1700m in Vršič  1787m.  kopasti oblaki so krasili nebo, kot je bilo napovedano. 21
Kal  1700m in Vršič  1787m.  na avstrijskih položajih . 22
Kal  1700m in Vršič  1787m.  23
Kal  1700m in Vršič  1787m.  ogled kavern.24
Kal  1700m in Vršič  1787m.  z mnogimi rovi.25
Kal  1700m in Vršič  1787m.  in žičnico so takrat imeli speljano. 26
Kal  1700m in Vršič  1787m.  27
Kal  1700m in Vršič  1787m.  lopata. 28
Kal  1700m in Vršič  1787m.  ob povratku.29
Kal  1700m in Vršič  1787m.  tabla na poti 30
(+4)všeč
darinka46. 06. 2025 14:22:28
(04. 06. 2025) Planina Zapleč- Kal 1698m in krožno do Lukeževega Brda. Tura nam v celoti ni uspela. Kajti nameravali smo nadaljevati po dolini Dolič, ki se je včasih imenovala Kapelental do kote 1776. In se od tam povzpeti na Vršič . Ter spust na izhodišče. Preveč časa smo porabili za ogled kavern. Smo se odločili, da gremo pa kdaj drugič še drugi del poti. Sestop s Kala proti Lukeževemu Brdu je bil kar zahteven v mokrih strmih travah. Dva gada smo videli v travah proti Kalu. Tu imajo mir in jih redkokdo zmoti. Bilo je nekoliko vetrovno a prav prijetno vreme za hojo. Cesta do Zapleča pa ni ravno primerna za nižje vozilo. Prehodili smo 13najst kilometrov. .
takšno nebo. 1
in zanimivi oblaki.2
cvetje. 3
kamen italianskega 6. bersaljerskega polka  na planini. 4
mi smo zavili na Kal. 5
pot nam je poznana. 6
mi smo šli nekoliko pod  grebenom na Kal. 7
ostanek nekoč čelade. 8
notranjost bunkerja.9
les po tolikih letih .Nekoč okno.  10
11
kar je ostalo od čelade. 12
13
strop iz desk . 14
še držijo. 15
škatla, kjer  je bila shranjena plinska maska. Italianska. 16
17
vrh Kala. 18
kar dosti ostankov je . 19
z razgledi .20
in cvetjem . 21
se odpravimo do ostalih kavern. 22
vetrni oblaki . 23
lepi razgledi. 24
ostanki od nesmiselne vojne. 25
na skali raste. 26
pogled na Bavški Grintavec. 27
Srednja Špica in Lipnik.28
nam poznan vrh. 29
30
malo pred vrhom .31
dolina Dolič. Ali nekoč Kapelental. 32
vhod v kaverno.33
V desni roki imam vžigalnik topovske granate .in v  levi pa  betico- razstrelilno cev . 34
sestop do kavern. 35
36
37
38
zahteven sestop s pomočjo navigacije. 39
40
41
avstrijski položaji . 42
AO  ofenzivne ročne geanate.43
predhodnice nemških granat. 44
so napolnjene s korditom v zvitkih. 45
polk gorskega topništva AO346
lopat je bilo kar nekaj . 47
naša pot na izhodišče. 48
dereza. 49
spomenik padlega italianskega poročnika Vita Nerija. 50
naša ekipa. 51
(+9)všeč
Tomco8. 06. 2025 18:57:27
Se nisem zavedal, da so še lokacije so tolikšno količino tako ohranjenih ostankov. Zanimivo! Najbrž je odročnost botrovala temu, da so še tam, kjer so nasmeh. Naj ostane tako.

Tole si zacahnem za enkrat v prihodnje.
(+3)všeč
darinka421. 06. 2025 22:33:55
V četrtek 19. 06. smo prehodili še drugi del poti iz Zapleča po sledljivi potki nad Predolino. Ter po dolini Dolič- nekoč so ji rekli Kapelental, najbrž po kapeli, kjer smo se tudi ustavili. Ostale so le stopnice. Zraven nje je bilo avstrijsko pokopališče , kjer naj bi bilo pokopanih 300 vojakov. Dolina je kar precej zaraščena vse do kote 1776, kamor smo bili namenjeni. Tam smo si ogledali kaverne in ostanke nekoč žičnice . Vrh je nasproti Lipniku. Namen je bil do Vršiča in potem po mulatjeri na izhodišče. Sestop s kote je bil kar zahteven. Zaraščeno . Pot, ki je nekoč bila na Vršič nismo našli. Smo šli preveč levo , kljub navigaciji, ki smo jo vseskozi rabili. In zašli v strme trave in po robu prišli do sedla . Potem na Vršič niti ni bilo daleč. Tura ni bila lahka. Orentacijsko kar zahtevna. A smo bili vsi štirje prav zadovoljni.Vrh kota 1776 ali Ruševa glava, kot jo imenujejo, je ravno na božični večer pokopal plaz 58 vojakov. 40 jih je bilo ranjenih. Bela smrt temu pravijo.Ostaja zapis vojaka , ki ga je plaz zaobšel. Med prvo svetovno vojno, saj so bili tam gor položaji velikega strateškega pomena za avstroogrsko vojsko.
tu mimo. 1
gremo pod Lukeževim brdom . 2
ponekod je bilo drevje čez pot. 3
lilije .4
brez navigacije ne gre. 5
potem so se prikradli oblaki. 6
dolina Dolič zaraščena. 7
Lukeževo brdo.8
tu niti ni bilo težav z iskanjem . 9
nadaljujemo brez težav. 10
in dolga. 11
Javoršček se vidi. 12
13
14
Lipnik 15
tja  gremo.16
še malo do vrha. 17
vse več oblakov je. 18
19
tako izgleda . 20
Lipnik je čisto blizu. 21
si vzamemo čas za ogled . 22
na Koti smo. 23
z razgledi.24
stopnice so po 110  letih ostale. 25
vhod v kaverno26
bosanski napis. 27
kaverna. 28
prav lepo se je bilo usesti na mehko podlago. 29
podporni zid .30
napis, ki ga ni več. 31
še eden. 32
ostanki žičnice. 33
razgleden vrh je. 34
nekoč stopnice v kaverni.35
sestop kar zahteven.36
a vztrajamo 37
smo nameravali iti po grebenu, a smo se raje spustili. 38
preluknjana kota 1776.  39
še del do sedla. 40
 41
42
na Vršiču .43
tako je bilo videt. 44
malo počitka se prileže. 45
46
postaja temno, a dežja ni bilo. 47
48
sestop v dolino. 49
betica ob poti- razstrelilna cev . 50
všeč
lubadar22. 06. 2025 04:50:06
Kakšna je pa kaj cesta do planine Zapleč?
všeč
darinka422. 06. 2025 05:00:33
Cesta je razrita. Za nižja vozila ne priporočam.
(+1)všeč
darinka422. 06. 2025 09:04:12
Opis preživelega v plazu. Na koti 1776. Na božični večer so nam ukazali naj bomo skrajno previdni , vendar so si vojaki lahko vseeno sezuli čevlje. Sovražnik je na našo koto usmeril hud topniški ogenj , ki je spet in spet sprožal snežne opasti, da so se z manjšimi plazovi grmadile na naše položaje. Ob desetih se je vreme kar na lepem spremenilo. Nenadoma je pričelo močno snežiti.Sneženje je zakrilo zvezdnato nebo , snežne gmote pa so nas zasipale. V to zmedo v metež, tuljenje in zavijanje viharja, so se nenadoma posvetili še blisk , katerim so takoj in brez presledka sledili treski. Telefonske vode je potrgalo. S puškinih cevi , ročnih granat so sijale iskre. Elijev ogenj. Kar potruditi se je bilo treba , preden sem potolažil prenekaterega korajžnega fanta in mu pojasnil nedolžni položaj. Bali so se in bi najraje poskakali iz zavetja v viharno noč. Kljub temu smo se vsi obuli, si zapeli bluze in marsikdo je oblekel tudi plašč. Malo po 23.30 smo spet zaslišali bučanje in šumenje. Še preden smo se sploh ovedli in utegnil zavpiti nas je obdalo grozno tuljenje in stokanje. V sekundi se je veliko bojnih tovarišev za vselej poslovilo iz vrst 2 stotinje. Moje zavetje je bilo v skalni votlini. Plazovina ga je najprej stisnila in sploščila, zatem me je potegnilo v globino. Sredi tuljenja , žvižganja in ječanja me je obdajal občutek , kot da mi je obraz zasukalo v tilnik. Občutil sem rezek mraz, slišal sem posamezne krike tovarišev. Nato se je na moje prsi spustila teža in oklep mi je vzel dih . Zgubil sem zavest , vse je bilo končano. Kmalu sem se spet zavedel. Zbudil sem se v ledenomrzlem grobu. Slišal sem samega sebe , kako diham, kako bije moje srce. Obraz sem spet čutil na pravem mestu. Ležal sem na hrbtu. Dihal sem sunkovito in krčevito. . Telo mi je stisnilo , roki sta otrdeli na hrbtu. Kljub temu , da me je v nogi strahovito zeblo, sem ju samodejno poskušal premakniti. Suval sem in cepetal , smrtni strah mi je dal nadčloveško moč. Opletal sem z rokami in nogami v mraz in zagledal sem zvezdnato nebo. O bliskanju ni bilo več ne duha ne sluha. Grmenje in metež sta izginila. Bil sem prost in rešen. Celo moja zapestna ura je tekla. Na svetleči se številčnici je kazalo točno 23,50. Torej še ni bila polnoč. Šele tedaj smo se prav zavedali , da smo preživeli in vrgli smo se na delo. Jokali in molili smo , brskali in reševali. Malokdo je imel rokavice , nihče ni imel plašča. Nekateri so bili brez čevljev. K sreči so imeli vsaj debele nogavice ali dokolenke. Pri minus 25 stopinjah mraza smo se z nadnaravnimi močmi brez orodja dvigovali opornike , železne opore in kamenje in jih rahljali. Nato nam je uspelo priti do skladišča orodja , ki ga je tudi zasul plaz. Potem nam je bilo lažje. Iz kaverne smo izkopali zdravnika . Bil je živ in od veselja smo kričali. Našli smo tudi signalne rakete in klicali na pomoč. Bela smrt je pobrala 58 hrabrih mož. 40 pa jih je bilo huje ali lažje poškodovanih. In marsikdo med njimi je kasneje umrl zaradi posledic nesreče. Spodaj v Lepeni , ob vznožju položajev , ki jih je s toliko žrtvami branil naš polk je nastalo pokopališče , kjer so pokopane zasuli.
1
2
(+5)všeč
     
Copyright © 2006-2025 Hribi.net, Uvjeti korištenja, Kolačići