Običajnemu ruzačku za na Vel'ko dodam le dereze in za nalašč štartam nekoliko pozneje, misleč, da bo le kdo pred mano kaj shodil.

Razen kombija v ovinku na Jermanci, nobenega avta. Led se začne osem minut pred tolmunčkom, sneg pa pet minut višje. Pri Pastircih navežem dereze, čeprav ni bilo potrebe, je pa trening hoje z njimi in preklop možganov za bolj široko hojo. Ruševje povsod pod snegom, vesel ugotovim, da lahko hodim po celcu ob razriti gazi, vendar le do zadnje strmine pred kočo, kjer pa se ne udira dlje, kot do gležnjev. Pred kočo zopet žalosten ugotovim, kakšne planince imamo, saj so zgornja vrata v zimsko sobo odprta

Preoblečem se in pomalicam kar zunaj, saj je na toplem soncu sigurno topleje, kot v sobi. Za rob grem poslikat - čudoviti razgledi. Ob povratku srečam pet ljudi.