Kamplov hrib

Litija – čez Širmanski hrib – okoli Kampl-ovega hriba - Veliki vrh – Podšentjur – Litija

Težka (4/5), kratka (25 km), senčna in odmaknjena gozdna tura za gorsko kolo.

Litija je izhodišče mnogih kolesarskih poti, a po večini so bolj ali manj znane cestnim kolesarjem (npr. za na Vače/Geoss, Zasavsko goro, Vel.Presko/Polšnik, Bogenšperk, Trebeljevo, Štango in Janče), zato je predmetna opisana tura primerna za dobro gorsko kolo in za tiste z veliko sape in kondicije (ali pa na e pogon).

Začnemo na desnem bregu Save, na zahodnem koncu stare Litije - Valvazorjev trg, nasproti Lekarne in starega Plečnikovega spomenika NOB v smeri proti Podšentjurju (sicer po dobro znani cestno kolesarski trasi ob Savi med Litijo in Ljubljano), a že kmalu po cca 1,5 km iz Litije še pred vasjo Podšentjur zavijemo levo za Veliki vrh. Po kratki dolinici, kjer je z desne nekaj hiš, se glavna asfaltna cesta obrne v desno in v hrib za Veliki vrh, mi pa zapeljemo naprej v ozko dolinico kar naravnost, na manjšo cesto kjer ob potoku iz leve leži še nekaj manjših hiš ali vikendic, in ko se le - te končajo, pa zmanjka tudi asfaltne podlage, cesta pa postane makadamska. Kar nekaj časa nato po dolinici vozimo rahlo navkreber, tudi na edinem večjem križišču - sledimo glavni cesti ob potoku v levo (desna smer pa ima tako rampo). V nadaljevanju se naklonina malo bolj poveča, strmina pa krepko naraste po naslednjem razcepu, ko izberemo desno cesto za Širmanski hrib, ko nas na drevesih ob cesti spremljajo nekaj časa tudi znaki: »črni sokol na rumenem polju kroga«.

Ko pripeljemo iz gozda, pridemo do stare kmetije, ki leži na lepi legi na vrhu slemena in kjer je nepovabljenemu in preveč zvedavemu tujcu za kmečkim življem, bolj nevaren mega velik bel gosak kot pa domač pes, tam se priključimo markirani planinski pešpoti (Litija – Janče) in za kratek čas tudi oznakam/malim kozolcem za Kamplovo deželo proti Štangi.
Po krajši izravnavi in mimo druge hiše, se gozdne poti zopet postavijo pokonci, sledimo Knafelčevim rdeče belim krogom, ki jim je spodaj dodana tudi modra črta, simbol za TKK in tako naprej in bolj ali manj težko navkreber, čez Krivčev Laz, vse do podvznožja Kamplovega hriba. Odločim se, da ga obvozim naokrog (za na vrh je kolo potrebno nesti ali riniti), zato nadaljujem v smeri proti Jančam oz. za Malo Štango. Ko pripeljemo iz gozda po kratkem spustu, na večjo krajevno cesto, še pred zaselkom Male Štange, zavijemo v smeri za Golišče in v naslednjih dveh križiščih nadaljujemo desno, odcepi cest v levo pa peljejo v dolino v Jevnico. Gozdna cesta proti Goliščam je letos gramozirana in na novo utrjena, tako da je vožnja do Golišč zelo udobna, se pa da kakšen ovinek tudi malo skrajšati po bližnjicah in pešpoti čez gozd.

V zgornjem delu kraja Golišče nato zavijete v smeri desno za Kresniški vrh (levo v Jevnico), a še predno pridete do prve hiše za Kresniški vrh, na ovinku pri cerkvenem znamenju izberete manjšo gozdno cesto navzdol za Veliki vrh, ki pa ob glavni cesti ni posebej označena. Sledi lep spust mimo zadnjih hiš v Goliščah, do vodnega zajetja, od tam naprej pa je gozdna cesta vse slabša in bolj samotna, vse dokler ne pripeljemo do Velikega vrha, do dveh hiš – ki ležita na koncu vasi in imata krasen razgled spodaj na dolino in Litijo.

Sledi kak dober km asfalta in pozor - ko se lokalna cesta čez vas najbolj prelomi navzdol (tik nad kapelico in majhnim gasilskim domom), zavijte v LEVO na gozdno cesto proti Podšentjurju (navzdol se odcep težko opazi, če nisi pozoren!), kjer se potem nadaljuje lepo in kar zahtevno kolesarjenje po plastnicah sredi hriba, v smislu malo »gore – dole«, no vsekakor več »dole«, tukaj boste težko koga srečali, pa vendar se najde kak štirikolesnik, zato na ovinkih ni čisto pozabiti na morebitno tovrstno srečanje, še posebej zato, ker je cesta ozka. Proti koncu spusta, ko pripeljete do večje razgledne in obdelane ravnice ter kmetije, vodi glavna cesta mimo kmetije naravnost navzdol v Podšentjur, če pa pred kmetijo zavijete levo v gozd, pa po nadaljevanju čez gozd pripeljete v Sp.kresniški vrh – do zadnje hiše, ki stoji pri železniških zapornicah.
Ta gozdna pot je v mokrem v spodnjem delu lahko dokaj problematična (ker se čez njo razliva voda), zato je takrat ne priporočam, če ste pa kolesarjenje začeli v Litiji, pa je tako bolje izbrati prvo varianto, ki pripelje v dolino v križišču nasproti cerkvice v Podšentjurju. Od tu pa do Litije nazaj pa je samo še malo ravnine.

Op: Če v Velikem vrhu zgrešite odcep za gozdno cesto za v Podšentjur, pač nadaljujte po glavni cesti naprej, tudi ta vas pripelje v dolino in v Litijo, a potem bo krog malo manjši in tudi enostavnejši.