Kaninski podi

Vse to včeraj občudovali iz zraka.

Hvala za odgovor Janez!

Lepo vreme me je včeraj zvabilo v visokogorje. Po nekaj letnem žičniškem postu z Nežo in Rajkom že ob sedmih s prvo gondolo štartamo proti 2200m visoki D postaji. Do Doma Petra Skalarja se malce ogrejemo, saj nas v naslednjih urah čaka v glavnem spust proti vrhovom, ki so bili za ta dan okvirno predvideni. Koča še ni v obratovanju, spremljevalca sem poslal na bližnji Konjc, jaz pa užival v lepih razgledih. Osvojili smo kar nekaj vrhov, večinoma prvenstveno, vendar smo imeli časovno omejitev, saj zadnja gondola odpelje ob peti uri. Pri vračanju proti Domu sem na Podih zgrešil (izgubil) pot, tako, da sem se po vrtačah in vzpetinah hudo namučil. Končno sem naletel na stezo in borba za čas se je začela. Ker smo vsi v kar dobri kondiciji, smo bili pri žičnici 15 min. pred zadnjo vožnjo.
Današnji namen je bil osvajanje nižjih, manj pomembnih in skoraj neznanih vrhov v kaninskem pogorju. Naj omenim, da ima to pogorje več dvatisočakov, kot cele Kamniško Savinjske Alpe skupaj. Poleg Kanina, Prestreljenika, Lope in mogoče še Črnelskih špic, so drugi hribi več ali manj neznani. Na karti imajo koto in ime, do večine ni ne poti, ne oznak na vrhu, tako, da moraš biti za tako raziskovanje opremljen s kartami, višinomeri, kondicijo, lepim vremenom...
Najprej smo stopili na Veliko Gnilo glavo, kjer je bil že prvi zaplet. Višina na ročni uri in cestnemu Garminu je točno kazala na sosednjemu hribu, ne pa tistemu, kjer je bil postavljen ogromen možic. Tudi za drugi hrib (Malo Gnilo glavo), smo šli na en hrib v prazno na sprehod, saj je bil pravi sosednji. Na tretji vrh, Kačarjevo Glavo smo stopili brez iskanja. Nadaljevali smo proti jugu, kjer smo stopili na bolj spoštovani vrh Veliki Babanski skedenj, ki je imel celo skrinjico z vpisno knjigo. Z njega krenemo proti zahodu, na zopet manj znana vrha Vrh Žlebi in Kamen, kjer je višina na zemljevidih odstopala od obeh mojih naprav kar za 20 metrov. Če gre kdo gor, naj prosim, tudi sam preveri. Prava poslastica je bila plezarija dobrih stotih metrov proti Vrhu Laške Planje, kjer smo se morali odločit za povratek, saj nadaljevanje do Kanina časovno ne bi zneslo. Sestopili smo do Turna pod Laško Planjo, kjer je , kot je že na začetku omenjeno, pozneje meni na Podih zmanjkalo poti in sem pomotoma še enkrat obiskal Malo Gnilo glavo...
Na kaninske pode zares samo v 100% lepem vremenu in kakšno uro rezerve.

Tone, tudi jaz sem letos lazil v teh koncih in enako kot tebi so tudi meni odstopale višine glede na višinomer. Ko grem letos še na Kamen pa poročam koliko odstopa višina. Kako zahtevno je plezanje od Kamna do Vrha Laške Planje? Lotil se bom v kontra smeri saj sem letos od Laške Planje že obral greben do Kanina.

Super, Matjaž! Ker 20m je absolutno preveliko odstopanje. Ti pa predlagam vzpon z juga, če seveda preveč ne sovražiš brezpotij. V lepem vremenu zapustiš pot v bližini Kačarjeve glave, Veliki Babanski Skedenj je dovolj vpadljiv orientir, pa tudi Velika Baba je s Podov kar dobro vidna, zato se usmeriš na sedlo Med Baban in se tam usmeriš po grebenu proti severu. Smer je na novo lepo označena z velikimi rdečimi polnimi trikotniki, nikjer pa ne preseže zahtevnosti I. težavnostne stopnje. Mi do sedla Med Baban nismo šli ampak smo prosto po Prešernu in veliki strmini prišli na omenjeno markirano pot nekje na sredini med sedlom in Vrhom Žlebi. Nadaljnih dobrih 100 višincev proti Laški Planji je tudi nezahtevnih in vsaj jaz sem prav užival v vzponu.

Tone, nič se ne sekiraj zaradi zgrešene poti! Super si splaniral turo, ki mi bo ostala v odličnem spominu. Kaninskih podov ne nehaš občudovati

Glavno, da smo ujeli žičnico. Na spisku imam še 11 Kaninčkov. Še trije obiski, pa bodo preteklost.

Tole pa so širjave! Noro lepo mora bit prestopat takole z enega vršaca na drugega...

Še komentar z višinami - GPS sistem (brez dekoderja) omogoča natančnost določanja višine na cca 40-50 m; moderni navigacijski pripomočki, kamor spadajo tudi Garmini, Suuntoti, Polarji in vsi naši telefoni, to spretno rešujejo s časovnim povprečevanjem, s čimer teoretično pridejo do višinske natančnosti cca 5 m; vsaka od firm ima za to svoj algoritm, vendar imejte v mislih, da referenco popravlja kontinuirano, tudi medtem ko se mi premikamo. Jaz ne bi pričakoval natančnosti večje kot 10-20 m, kar je blizu vaših opažanj. Boljše ujemanje je bolj posledica sreče kot realne natančnosti. Še posebej pa to velja za kraje, kjer ne morete videti mnogo več kot 4 satelitov hkrati (vznožja severnih sten pri nas).Na drugi strani uporaba barometra in korekcijskih formul lahko v stabilnem vremenu določi višino tudi do 5 m natančno, a če se vreme hitro spremeni, zgreši tudi za več kot 200 m. Skupaj omogočata bolj stabilno določanje višine, a nikakor ne bolje kot 5 m v idealnih primerih.

Ko bo Galileo zaživel, pridemo tudi mi do natančnosti 1 m

Slika 27: Snemano z Velike Babe, kajne? To spodaj je zaključni del Kaninskega grebena s Skutnikom in Planjo proti sedlu Krnica (Sella Carnizza).

Slika 40: Zadaj verjetno Grossglockner.

Sicer pa lepa tura @lijaneja. Sam sem bil pred kake dve leti na obeh skednjih nato pa na Med Baban (kakor koli že priti na greben res ni druge kot prosto po Prešernu ) in naprej do Vrha Laške Planje ter nazaj do Gozdeca oz. avta.

Ja pa verjetno znano da je pot od Med Baban naprej do VLP t.i. Ta Visoka Rosajanska, ki do VLP res nikjer ne presega prve stopnje. Veseli pa me, da je na novo označena, upam da tudi težji del (baje tja do -III) od VLP do Kanina, ker me ta del še čaka!

En mesec nazaj, ko sem hodil od Vrha Laške Planje do Kanina, je bila pot označena z obledelimi trikotniki, ki pa se jih je vseeno dalo slediti. Včeraj sem prehodil še del od Vrha Laške Planje do Velike Babe in nato na Veliki Babanjski skedenj ter po mulatjeri do B postaje. Pot je sedaj popolnoma na novo označena z rdečimi trikotniki, enako je videti tudi del proti Kaninu. Na najtežjem prehodu proti Vrhu Žlebi je popolnoma nova zajla in nekaj skob. Najtežji prehod v smeri Kanina pa je spust iz Črnega vogla, ki pa mislim da ne preseže II. stopnje.

Slika 27 je posneta z Velikega Babanskega Skednja in je usmerjena levo od omenjene Babe. Pod sliko si nisem upal napisat, mislim pa, da so tiste lepe travnate stezice po Ojstrku in Skutniku.
Na 40 pa tudi jaz mislim, da je zgoraj naš Zvon. Na Mali B. Skedenj me ne vleče, je 37m prenizek,na Babo pa zaradi časovne omejitve nismo šli, bo treba tako in tako še enkrat tja, nisem si namreč na čistem, Katera vzpetinica je Kamen.(ki ima skupaj z Vrhom Žlebi navedeno problematično višino)
Rosajansko proti Kaninu sem prehodil že pred leti, težki del, ki ga omenjaš, pa ni več kot dobra dvojka, kar potrjuje tudi Matjaž.

Ali mogoče kdo ve, če so kaj popravljali varovala ali obnavljali obledele markacije proti koči Petra Skalarja in Visokemu Kaninu.

Proti koči so varovala letos popravljali, prav tako so markacije do koče povsem OK. Proti Visokemu Kaninu so markacije in varovala tudi v dobrem stanju.Medtem ko na Kaninskih podih pa je z markacijami bolj križ saj hitro kako spregledaš.

Vidim, da sta imela težave z Vrhom Žlebi in Kamnom že M&M pred petnajstimi leti. Oholost kartografov je zares neizmerna. http://www2.arnes.si/~mcuder/dnevnik/030906.html

V soboto je bil dan za osvajanje vrhov na nepreglednih Kaninskih podih. Začnem od D postaje kjer sem v slabe pol ure pri koči Petra Skalarja. Spustim se par minut po markirani in nato na ustreznem mestu zavijem v desno v smeri Malega Talirja. Kmalu zatem popolnoma zaštrikam saj me v napačno smer zapelje snežni jezik. Po pol ure končno uzrem pravo pot in nato brez težav nadaljujem na vrh Malega Talirja. Nadaljevanje proti Velikemu Talirju je tudi jasno in ne pretežko. Naslednja je bila na vrsti Visoka glava. Malo pod vrhom je manjši ne pretežak skokec. Po grapi se spustim do snežnih jezikov kjer sem hitro na markirani poti, ki ji sledim do odcepa Glav v Laštah in nato na vrh. Čas je pošteno priganjal (ob 4. uri zadnja žičnica od B postaje) vendar se vseeno odločim še za skok na Zelene Čuklje v bližini Velikega Babanjskega skednja. Naslednji na vrsti je bil še vrh Glave nad Jezerci. Nekako mi uspe priti na mulatjero, ki vodi pod Velikim Babanjskim skednjom kjer pospešeno sestopim do B postaje. Jasno zamudim za kakih 5 minut zadnjo vožnjo tako da sestopim do doline do A postaje. Na poti na podih je še kar nekaj snega ampak predvsem olajša sestope. Je pa potrebna velika pazljivost saj je vsepovsod polno brezen.

V petek, 4. marca. Pohajanje po Kaninskih podih in na Kačarjevo glavo (2030m). Z avtom do B postaje žičnice in nato še kakšen kilometer dalje do ovinka, kjer cesta zavije desno proti C postaji. Naprej je cesta zasnežena.

Zvezen sneg se na poti začne na okrog 1400 metrih, zjutraj je pomrznjen srenec, čez dan se ojuži. Nad Bivakom GRS (1811m) je v glavnem skorjast in se predira precej čez čevelj, sem ter tja do podkolena. Številne skale štrlijo ven iz snega, kar nekaj možicev je bilo lepo vidnih. Na tej višini in višje se ni ojužil. Sicer ga je za ta čas silno malo (bivak je popolnoma "gol", tudi streha skoraj da ni zasnežena). O na pol pokritih luknjah in breznih pa raje ne bi govoril. Treba je biti previden.

Čeprav se je udiralo, sem imel dereze večinoma na nogah. Spodaj, ker sem pričakoval malo trši sneg, zgoraj zaradi odsekov, ki so spihani in brez derez zoprni za prehod.

Pihalo je in kar mrzlo je bilo.

Pri Klužah, kjer je še pred kratkim bila večkrat dnevno popolna zapora ceste, so bile table, ki obveščajo o zapori podrte. Cesta je bila izmenično prevozna izgleda da cel dan.

Kakšna slikica več na Modrini neba.