Pred 14 dnevi iz kampa Danica v Bohinjski Bistrici po nekdanji smučarski progi na Koblo. Pozen start zaradi dopoldanskega dežja.
Med Ravnami in Koblo 3 se pasejo krave, od tukaj je zelo lep razgled na celotno Bohinjsko dolino, jezero in kadar ni oblačno, tudi na najvišje vrhove nad Bohinjem. Cvetja veliko, tudi polno mrčesa, ki prekinja tišino. Na celi poti nisva srečala nobenega pohodnika, razen...
Le nekaj deset metrov za tem, ko sva stopila na makadamsko pot v bližini Koble 2, sva doživela prav neverjetno srečanje. S strmega pobočja je 10-15 metrov pred nama skočil glasno kričeč srnjak in le nekaj metrov za njim ris. V trenutku sta prečkala cesto in izginila. Hrup, ki sta ga povzročila, je v hipu izginil. Kar adrenalinsko!

Poklicala sva lovce, ki so potrdili, da so pred nekaj leti na to območje naselili risji par. Z malce neprijetnim občutkom sva nadaljevala po vse bolj samotni poti. Malce višje nama je na nekdanjem pašniku pod prevalom prečkala pot ena lisica, ob povratku na istem mestu še dve.
Kmalu za tem sva prišla na preval med zgornjo postajo sedežnice in Krevlom, kjer pa je polno borovničevja. Sva se ustavila in si postregla z borovnicami. Pot je v nadaljevanju zelo lepa, razgledna in dobro shojena. Z mislijo, da stopava na vrh Koble sva prišla na čudovito razgleden greben in malce za tem na njegov vrh, ki pa naj bi bil Krevl, a je na njem tudi žig za vrh Koble.
S tega mesta je res lep pogled na vse strani. Na Primorsko, videlo se je celo do morja, proti Črni prsti, vrhovom nad Soriško planino in na Bohinj. Najvišji vrhovi so bili oviti v oblake, se je pa občasno odkril del Očaka in na njem sneg, ki je zapadel prejšnji dan.
Povratek po isti poti, le da sva se vračala skozi vasico Ravne po cesti.
Pot sicer brez posebnosti, občasno malce slabše sledljiva, zanimiva in razgledna. Bohinj prikaže povsem v drugi luči. Verjetno pa neponovljiva, saj človek v naravi zelo redko sreča risa, še posebej risa med lovom.

