Koča na Ljubelju - Polna peč - Zelenica - Palec

Pri objavi teksta za koncentracijsko taborišče je prišlo do neljube napeke ,tekst seveda velja za prvo sliko in ne za Dom
na Ljubelju.Za napako se opravičujem

Meni se zdi ta pot ena najlepših, kar sem jih kdaj prehodila. Po njej sem šla pred mesecem dni in ravno včeraj sem jo hotela ponoviti, ampak ob osmih zjutraj je bilo na Ljubelju bolj žalostno vreme in sem si premislila. Ti si šel najbrž kasneje? Meni je bilo popoldne tudi žal, ker nisem šla. Po moje bi se po njej dalo iti tudi pozimi.

Danes sva se z Ljubelja po stari cesti povzpela do koče na Ljubelju. Ker se sneg začne na višini 1200m trenutno cesta ni primerna za sankanje. Od koče sva nadaljevala proti Polni peči (1503m) do katere je pot kar lepo shojena. Razgled z vrha pa ob pomoči lepega vremena enkraten.
Lp Klemen in Tadej

Danes,12.avgusta sva z kolegico odšla na zgoraj opisano pot.Dom na Ljubelju je bil zaprt.Do Povne peči sva rabila dobre pol ure.Pot je lepa,lahka in Peč razgledna.Do Zelenice je nekaj kritičnih in nevarnih mest,vendar so jih vrli planinci dobro zavarovali z jeklenicami.Pot do Zelenice je zelo razgledna in razgibana in na nekaterih mestih atraktivna in zelozahtevna.
Na Zelenici je bila koča odprta in tako kot vedno v njej vedno dobro razpoložena oskrbnica. Popoti proti odcepu za Palec sva srečala nekaj starejših planink in planincev,seveda dobre volje in polni novih vtisov ,saj so se vračali iz Stola.
V Suhem rušju naju pričaka ZELO močan veter tako,da naju kar premetava.Veter ni popustil niti za trenutek in imela sva kar nekaj problemov z njim še posebno na poti proti vrhu.Pa vendar nama je uspelo.
Mislim,da je pot na Palec primerna samo za izkušene in izurjene planince predpogoj pa je ,da nimajo vrtoglavice.Pa tudi nekaj orientacijskega smisla je dobro imeti
LP Starakapa

Na Palcu sem bil 10 avgusta po običajni poti iz Zelenice.Kljub temu,da pot ni markirana,pa je steza dobro vidna.Sem pa na sedelcu med Zelenjakom in Palcem (kjer je podrta tabla za mejno območje)nadaljeval naprej-naravnost in ko sem mislil,da sem na vrhu Palca,sem videl,da je to Zelenjak.Seveda sem nazajgrede stopil še na Palec (približno 30 min. iz vrha Zelenjaka).Oba hriba sta skoraj enako visoka.Ne en in ne drug pa se mi nista zdela zahtevna in pot ne izpostavljena.Sem pa nazaj proti Zelenici(proti koncu melišča)našel ogromno planik.Toliko jih do sedaj še na nobeni poti nisem videl.Res neverjetno.Samo za gledat in slikat.

Vlečejo me te planike, saj jih v moji foto zbirki še ni. Me pa zanima težavnost poti, zahtevna ali zelo zahtevna.
Lp

Kakor za koga.Meni se pot iz Ljubelja čez Zelenico in na Zelenjak ter nato na Palec ni zdela ne dolga ne zahtevna in ne izpostavljena.Je pa res,da bi vsak od planincev pot ocenil drugače.

Hvala za odgovor, sem že našla opis poti.
LP

Meni se zdita vršna dela Palca in Zelenjaka vredna vsega spoštovanja. Zadnji del vzpona na Palec je ozka, drsna stezica, pa en skalni skok, čez katerega je traba kar malo poplezat. Še previdnejši je treba biti pri spustu. Zelenjak je bolj kompakten t.j. manj drsnega šodra, je pa pri vzponu treba uporabljat roke, pa pazit je treba da ne zgrešiš prave smeri in se "zaplezaš", kot sem se sama...
Srečno!

Če se ti zdi vzpon na Palec pretežak lahko izlet zaključiš na Žlebu. Planike pa rastejo ob vznožju Palca, torej še pred Žlebom.

Ko berem v vodniku, je omenjeno, da gre ponekod za plezanje II, kar pa se mi v tem trenutku še zdi pretežko. Ali je mogoče pot, ki ni markirana in se odcepi od markirane na Vrtačo in vodi direkt na Palec kaj lažja. Je že res, da smo izpolnili svoja pričakovanja, če ob vseh lepotah narave ob poti še osvojimo sam vrh.
Lp

Kot je že povedal Biser gora, za to, da vidiš planike ni treba na vrh Palca ali Zelenjaka. Nemarkirana pot, ki se odcepi od markirane na Vrtačo je lahka in uhojena in te pripelje tudi mimo travnika s planikami. Pot postane zahtevna šele od sedla Žleb naprej t.j. zadnji vršni del Palca in Zelenjaka. Na tem sedlu, kjer se odpre pogled na avstrijsko stran se potem lahko odločiš še za vzpon na Palec, ali pa se raje obrneš nazaj in imaš tudi brez osvojitve vrha lep pohod v čudovitem planinskem okolju.

Da ne odpiram nove teme, kar na tej strani. Včeraj sem naredil krožno pot Ljubelj - prelaz - greben Ljubeljščice - Zelenica in povratek po nekdanjem smučišču. Pot v glavnem suha, kopna in razgledna.Ob poti in na pobočjih kopica cvetja, katerih imena vem in ne vem. Na fotografijah št. 57, 75, 82 in 148 manjkajo imena in prosim poznavalce za imena cvetlic. Hvala. Več o turi na: https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/ljubelj%c5%a1%c4%8dica

Okrog Zelenice, 15.7.2021

S Podljubelja sem se odpravil proti Koči na Ljubelju in od tam nadaljeval do Povne Peči, kjer me je pričakalo sonce. Vzel sem si par minutk, potem pa nadaljeval naprej po grebenu Ljubeljščice proti Trem Angelom. Deli grebena so izpostavljeni in določena mesta imajo varovala. Ko sem zaključil s težjim delom me je v slabo voljo spravila mokra podrast za katero nisem bil najbolje obut. Tako da sem šel malo bolj počasi in previdno.

Na Trianglu sem z grebenom zaključil in precil nižje na pot proti Vrtači. Kmalu sem se odcepil na desno in nadaljeval proti Žlebu, kjer sem zagledal se nekaj planincev. Naprej sem se odločil za Palec; potrebno je pogledati kje gre pot, opaziti sledi derez in pristop na vrh ni nič pretirano težkega. Planince srečam na vrhu, lepo smo se pozdravili, potem pa so sestopili pred menoj. Malo sem poslikal, potem pa sem jim sledil na Zelenjak, na katerega je pot lepo označena z možici (ce spremljaš).

Stopili smo, oni so se odpravili po meliscu Vrtače okrog vogala se na Vrtačo, jaz pa proti domu na Zelenici. Kar hitro sem bil tam, popil kavo, privezal dušo in si zaželel kosila na pl. Preval. Zagrizel sem proti Begunjščici, mimo odcepa za Roblek in na V. Vrh. Potem pa naprej po grebenu, mimo crede ovc čez Kalvarijo proti Prevalu. Kosilo super, cviček tudi, še malo sem počil, potem pa skozi Bornove tunele nazaj do Podljubelja.

Bilo je lepo.

Ker sem si zaźelel sonca, sem krenil iz Ljubelja do koče in naprej po grebenu Ljubeljščice na Triangel. Malce sestopim in nadaljujem čez Suho ruševje na Palec. In, ker mi senca v dolini ni dišala, sem s Palca sestopil po grebenu do zadnjega Moža. Od tam pa navzdol po strmem melišču na markirano pot proti Zelenici, ki je bila cel dan v senci.
Lp