Danes smo se odpravili na skrajšano turo na Pokljuko(kolega je medtem izvedel, da mora na nočno, prvotni načrt je bil Viševnik, M. Draški, Ablanca, V. Draški, Tošc). Iz Rudnega polja smo se povzpeli na Viševnik, ki se je skoraj podiral od mase ljudi, par fotk in piči naprej na M. Draški vrh. Tu se je vse skupaj začelo... "Dej greva tm bl desno po uni grapi, da ne bova brez veze neki po poti lezla, pa itak sva uso plezalno opremo pol zastonj tovorla...", sem zaslišal za seboj. Ok, ni problema. Pred sedlom sva zavila desno in prehodila par sto metrov do osamljene smrekice. "No, pa pejva direkt", sva se oba strinjala. Snežne razmere daleč od idealnih, ampak ko zagrizeš, zagrizeš! Strma kombinirana grapa naju je pripeljala desno od vrha. Med skalnimi skoki in globokim udirajočim snegom sva se le prebila do vrha, na vrhu pa zmagoslavje. Nekonvencionalne poti so poslastica, privoščim vsakomur, ki je kaj takega zmožen. Trud je bil poplačan, še en vrh po kombinirani smeri, še en uspeh... Zdej pa mirne volje na pir v dolino. Bravo fantje, dobr smo se odrezal...
Bravo "knap" odlične fotke... Hvala vsem udeležencem, ponovi vajo kmalu...