V mesecu maju je bilo nekaj časa za dolgo načrtovano idejo. Pet kratkih časovnih oken, na vreme se nisem oziral. Konjiško goro sedaj poznam v celoti, ali pa tudi ne, kako le. Nekaj vtisov. Konjiška gora je obsežno hribovje. Precej poraščena, tu in tam pa se lepo odpre. Samotna, če si izven poti, boš težko koga srečal. Na desetine lovskih opazovalnic. Nekaj krasnih odstavkov lokalnih potk, ki jih ne bom podrobno opisoval, naj bodo za tiste, ki bodo vztrajno iskali. Pazljivo v vandranju povprek po strminah, je hitro lahko vse prej kot nedolžno. Zaključek je bil najlepši - ko si v večeru prepričan, da si se izgubil in greš po lovski potki, pa ugotoviš, da si imel srečo in po naključju zadel načrtovano v nulo
varno na poteh. lp p.s. slik poznanih točk markiranih poti nisem delal. Nekatere slike so slabe, vreme je bilo občasno res zahtevno.