Košutica

Danes v prijetnem jesenskem vremenu na Košutico - Ljubeljsko Babo. Po lovski gor, sestop preko Ljubelja. Razen treh avstrijskih seniorjev nisem srečal nikogar.

Včeraj na Košutici malo delavno.

Za dan reformacije sem bil gor na Ljubeljski Babi oziroma na Košutici. Gor iz Ljubelja mimo koče na Ljubelju ter potem po grebenu gor do vrha, sestop pa na planino Korošica in po cesti nazaj na ljubelj. Lepa tura, je pa bila gosta megla od Koče na Ljubelju naprej ter moker, blaten in spolzek teren. Od razgledov ni bilo nič. Se pa zagotovo še vrnem na Košutico in izlet podaljšam vsaj do Hajnževega sedla. Ljudi je bilo kar nekaj, vsi skupaj pa smo zastonj upali, da bi se megla odmaknila. Koča na planini Korošica je zaprta, Kofce pa so odprte. Danes je pa verjetno kar belo zgoraj.

Živjo.
A ima mogoče kdo kaj informacij o Košutici in razmerah, ki prevladujejo? Je ena izmed opcij v nedeljo .
Hvala in lp

Zivjo,Kosutica je skoraj kopna,je sicer se malo snega na sedlu ampak ni nic tezjega,tako da kar korajzno

Bil danes v jasnem in vetrovnem vremenu na Košutici in kakor je že predhodnik povedal, je pot večinoma kopna, razen malo pod vrhom prečiš manjše snežišče, ki pa načeloma ne dela problemov. Če greš mimo koče na Ljubelju, pričakuj blatno in spolzko pot skozi gozd,poleg tega pa motijo tudi podrta drevesa, ki so najverjetneje posledica zadnjega vetrovnega vremena. Mogoče je to še najbolj zoprn del celotne poti, še posebej, ker se pot zaradi osojnega terena ne presuši tudi tekom dneva in je pazljivost potrebna tudi pri sestopu. Drugače pa kar pogumno, razgledi na vrhu so fantastični.Srečno!

V nedeljo je bila na sporedu Košutica. Odpravila sva se na Hanjževo sedlo in potem po neoznačeni stezi na Košutici. Od sedla naprej 50 m že lezeš odvisno od višine (če si nižji, potem lezeš I., če pa si višji, pa hodiš; noben odsek razen tik pod vrhom ni zavarovan). Skale so razrahljane, zato je pametno, da smo zelo previdni na kamenje nad nami (tega strahu na srečo ni na grebenu, kakor je Hanjževo sedlo - Košutica) in da kamenja ne prožimo mi in se nam ne odlomi oprimek/stop. Ker se ttali sneg, so tla razmočena in lahko pride do zdrsa. To je še posebej pomembno na vršnem grebenu Košutice, ki je >>fejst<< izpostavljen in slabo zavarovan; proti vrhu Košutice plezamo nezavarovano I.-II. Dva prehoda sta zelo ozka (najožji je širok 0,5 m (slabih)) in na obeh so prepadi tako, da smo brez opore za roko. Tam kjer so jeklenice, ni nobenega velikega problema. Stezici ni težko slediti, saj je dobro uhojena. Snega na tej poti ni več. Pripraven sestop je na drugo stran, kjer tudi skoraj ni več snega. Malo ga je še na tej poti, vendar nič posebnega, se da brez zimske opreme.

http://miglimiglec.wordpress.com
Tole je še moj blog.

Košutica preko Hajnževega sedla, 31.05.2014
Najprej se povzpnem po lahki zahodni poti, kjer me kmalu zalije dež, vrh pa v megli, zato se odločim da grem vedrit v kočo na planini Korošica. Po cca. pol ure se vreme izboljša in jo mahnem vsaj do Hajnževega sedla, da bom imela na voljo malo več razgledov. Ko ponovno zagledam Košutico, se odločim da mi vreme ne bo pokvarilo načrtov in se povzpnem kar po tej težji (a zelo lepi) poti do vrha. Razgledi odlični in na koncu prav lepa tura

Včeraj sem šel na dopoldanskopopoldansko turo na LJubeljsko Babo ali Košutico.Startal sem od Ljubelja po graničarski ali lovski poti prek planine Korošice in Hanjževega sedla. Pot je v celoti kopna.Sprva malo strma, vendar strmino ublažijo pogledi na nasade avriklja.Pot po grebenu je mestoma zračna, celo dva odseka jeklenic imamo-zelo prijetno. Po eni uri s sedla smo na razglednem vrhu. Dol pa na Stari Ljubelj-ravno tako dol uro in pol. Koča na Starem Ljubelju je verjetno odprta samo ob vikendih. Cesto je na začetku poti zasul plaz in še ni odstranjen. Cesta je slabo vzdrževana-podrta ograja, nepospravljeno drevje-škoda.Kjer je bil plaz je cesta deloma uničena.

Ljubelj je en!Ni starega ali novega.Po tvoji logiki bi bile tudi stare Karavanke, saj so spodaj zvrtali nove.

Stari Ljubelj je bil znan že v Antiki za časa Rimskega imperija.Kasneje je področje prišlo pod oblast Habsburžanov vse do Trsta.V letu 1573 so Kranjski in Koroški veljaki zgradili cesto čez prelaz, dvesto let kasneje so na vrhu postavili Karlu VI obmejni obilisk dveh piramid.Tudi sedaj domačini pravijo staremu prehodu na Koroško Stari Ljubelj, kjer so v novodobnih časih potekale tudi dirke oldtimerjev.Skratka, tu gre za dva različna po zgodovinskem času ločena mejna prehoda, tisto s Karavankam pa gre le za predor in gorovje Karavank, zato ne mešati hruške z jabolki.

Ti mešaš hruške pa jabka!Prelaz Ljubelj je eno, predor Ljubelj pa drugo.
Pa tud domorodci iz Šentanske doline to razlikujejo.
Mejna prehoda pa sta oba stara, saj jih ni več.

Vsi vemo razliko med predorom in prelazom.Glede zgodovine pa bo stari prelaz na Ljubelju še vedno znan edino le kot Stari Ljubelj.Tudi Koča na mejnem sedlu se poimenuje po Starem Ljubelju.
A sedaj boš pa ti pisal novo poimensko zgodovino slovenske geografije, katera je nastala že za časa Primoža Trubarja od l. 1550 z abecednikom in katekizmom.

Tole ne bi bilo slabo prebrat, pa potem nadaljevat z debato:
http://www.gore-ljudje.net/novosti/49586/

Želel sem napraviti eno hitro dopoldansko krožno turo, na kateri premagaš tudi nekaj višincev. In tako se je kot idealna turca ponudila Košutica. Štart pri Vrančku, nato ob glavni cesti do koncentracijskega taboršiča, kjer sem cesto zapustil in nadaljeval po stari poti direktno do izhodišča za Lovsko pot. Tej poti sem sledil do vrha in užival v poti. Ko sem prispel na vrh, sem si malo oddahnil, nato pa se odpravil naprej proti Hajnževemu sedlu po Zahodni poti na Košuto navzdol. Tu bi izpostavil, da je potrebne nekaj previdnosti, da ne prožimo kamenja ali da celo sami ne zdrsnemo, saj je na poti kar nekaj šodra. Kratek klepet s planinci, ki so se tudi podajali na Košutico in sem jih srečeval na poti, nato pa sem bil 1,2,3 na Hjnževemu sedlu. Tu sem nadaljeval v smeri Korošice, kjer človek enostavno pozabi na čas. Čudovita planina. Ni kaj drugega za dodati. Ko sem nabral dovolj pozitivne energije, da bom lahko z njo blagodejno vplival tudi na najbližje, pa sem se po markirani poti mimo Koče vrnil nazaj do Vrančka. Super krožna pot in super energija je v teh koncih. Še krave se smejijo

Tudi mi v soboto na Košutici, opravili krožno turo od Vrančka po cesti do Korošice in naprej na Hanjževo sedlo od tu na vrh in sput proti staremu prehodu na Ljubelju, lepa krožna tura. Mi smo še potegnoli naprej do izvira Završnice kjer smo prespali in drugi dan nadaljevali na Vrtačo.

Včeraj sem se odpravil po poteh graničarjev na Babo. Krožna tura: Vranček-Planina Korošica-Hajnževo sedlo-Baba-Koča na Ljubelju-Prelaz Ljubelj-Vranček. Na Korošici veliko obiska, ena skupina se je odpravila po plezalni na megleni Veliki vrh, jaz pa sem jo mahnil na Hanjževem sedlu levo gor po grebenu na Babo. Pot ima po avstrijskih oznakah rdečo piko, kar pomeni, da ni zahtevno, kar seveda ne drži. Pot ni označena je pa lepo sledljiva. Najprej sem po strmi poti polni kamenčkov in grušča dvigneš na greben, potem se pa začne zares. Najprej prečiš ozek greben dolg cca. 2 metra in se s pomočjo jeklenice povzpneš na vrh skale, potem pa prečiš greben po ozki poti, potrebna je kar velika mera pazljivosti, ker je pot polna grušča. Težavnost je v rangu poti na Veliki Rogatec. Ko prideš čez greben večjih težav več ni, ker je na koncu pri prehodu iz enega vrha na drugega jeklenica. Navzdol po tej poti bi bila potrebna še večja pazljivost, se pa da priti. Sam sem sestopil naprej vseskozi po meji na Kočo na Ljubelju, kjer je bila otvoritev koče. Sama pot je mestoma blatna, zelo zaraščena, nekaj podrtih dreves ima, poškodovanih lesenih stopnic in pa mesto kjer je pot odnesel plaz še ni sanirano, se pa da priti mimo. Bi pa bolj priporočal sestop po lovski poti.

Dodal bi še tole, da je bila dne 7.6 pot na / iz Koče na Ljubelju na Ljubeljsko Babo uradno zaprta (tablo sem opazil šele na koncu poti na Ljubelju, ne vem ali še visi tam ali ne). Dalo se je priti mimo, kočljivi del na sliki 13 pa vidim da še ni popravljen. Previden korak.

Danes smo se po tej poti vračali iz Košutice do Koče na Ljubelju. Del poti (slika 13) pa je še bolj odtrgan in lesenih delov ni več, verjetno so se odtrgali. Nadaljevanje poti po gozdu na avstrijski strani je zelo blatno, kar precej podrtih dreves preko steze,. Mislim da ta pot sploh ni vzdrževana.