Tudi sam sem opravil pred kratkim sledečo turo. Z avtobusi do Rateč, nato čez mejo mimo Belopeških jezer in koče Zacchi in po Kugyevi poti na Strug, po grebenu do Vevnice, nato na V Koncu špica in Kotovo špico, ter nazaj do Vevnice. Nato v lep bivak Alberto Busettini prespat in drugi dan sem želel čez Mali Koritniški Mangart na Mangart, vendar žal ni šlo in sem moral nazaj do bivaka ter čez manjši podor do stičišča poti za Mangart in bivak in do roba nad vrhom Stop in po svoje na Mali Koritniški Mangart ter po grebenu na Mangart in po slovenski poti ter mimo bivaka Nogara nazaj v Rateče.
Kugyeva pot je lepo zavarovana, če ne že preveč za tako "divjo" goro. Vstopno snežišče je sicer malo zoprno, vendar se ga da lepo obvoziti levo po "preperelih" skalah, kjer ni nobenega oprimka oz. vse ostane v roki. Potem je lepo speljana pot do vrha. Strugove špice so zelo zanimive. Do Strugove škrbine je pot še relativno dobro varovana. Naprej proti Vevnici pa je zelo v slabem stanju. Veliko jeklenic je strganih, ravno na najbolj podrtem in prepadnem mestu je nadomeščena vrv, ki ni najbolj zanesljiva in je prehod kar adrenalinski. K sreči v nadaljevanju do vrha ni več zahtevno.
Z Vevnice je V Koncu špica na videz nepristopna, pa je prav lepa gredina do mejnega kamna, do vrha nas pa čaka še nekaj metrov po precej podrtem grebenu, potem pa ugotoviš, da ni bistveno višji. Do Kotove špice pa je zgodba zase. Prvi skok kmalu za vrhom še lepo splezam, nato je nekaj lažjega sveta, ko se znajdeš nad previsno skalo s štantom. Skoraj že obrnem, ko zagledam lepo polico na Tamarsko stran, ki me čez krajši skok lepo privede v škrbino, nato pa zavijem na Koritniško stran po lepi gredini. Na koncu nje pa podrto plezanje in v lažji svet in na prostran vrh Kotove špice. Naredim obhod okoli in sestopim po lažji Tamarski strani nazaj do VKŠ. Postavil sem 3 možice za lažjo orientacijo. Svet se meni ni zdel tako zelo podrt. Nato sem še 1x šel na Vevnico in v bivak. Bil sem sam. Drugi dan sem probal direktno po žlebu na MKM, sprva je bila lepo zavarovana in markirana pot, ko pa pot zavije v žleb, pa je "vinkel" za levo, zagledal sem še rdečo piko, nato se mi ni zdelo nič prehodno. Morda kdo ve, kam bi moral ? Probam še po žlebu do meje, vendar do vrha vse gladko
... sestopim po res slabo markirani, hojeni in gruščnati poti do stičišča za Mangart. Po zelo slabo markirani poti grem do vrha Stop. Tam skrenem s poti v strme trave, ki dosežejo trentarsko II, ki me po lepem žlebu privede na greben, od koder je bilo do vrha MKM še 10 minut. Nato sledim možicem do Hude škrbine, ki je res huda. Nato se vzpnem še do vrha Hude škrbine, ki je označena v OSM, sicer ni nek vrh. Morda kdo ve, kjer je pravi vrh, ki je v seznamu od Marijane in Markota? Visok naj bi bil 2401 m, kar sicer ustreza trenutni lokaciji v OSM. Nadaljeval sem po strmih travah na Mangart. Pri bivaku Nogara prevedrim 15 minutno ploho in po mokri poti sestopim do Belopeških jezer in v Rateče, nato 7h vožnje domov. Sprva sploh ni bilo avtobusa, nato je vlak z Jesenic zamudil toliko, da sem zamudil zadnji bus in sem moral klicat taxi....
Zanima me, ali se Kugyeva pot označuje kot zelo zahtevno ali kot izjemno zahtevno?