Križ-Stenar-Bovški Gamsovec

ne vem v čem je smisel dati sem gor 100 slik, ki niso podnaslovljene ali pa avtor itak na njih ne prepozna pogledov in gora.
Fotke naj bi pokazale odraz dejanskega stanja poti, razmer in posebnosti ali opozorile na neka dejstva, pomembna za ponavljavce takih izletov. Take objave so bolj za Facebook ljubitelje in promotorje svojega ega.
Kar pa pohvalim, pa je dolžina skoraj krožne in lepe ture.

V petek je bila napovedana "šajba" zato sva izkoristila napoved za celodnevno turo. Čeprav je bilo v hribih pričakovati nekaj manj šajbe , je tura uspela v popolnosti. Turo je začinila megla, ki naju je spremljala večji del vzpona. Pričela sva malo pred šesto še v trdi temi s čelkama malo pred šesto zjutraj. Po dobri uri hoje se je pričelo daniti, a temo je zamenjala megla. V bivaku IV srečava dva, ki sta se ravno prebujala, po krajšem počitku nadaljujeva proti prvemu cilju, Križu. Nekako na razcepu Križ - Dolkova špica se je iz megle že kazala modrina in pričakovanja, da se bo končno le odprlo, so bila vedno večja. In se je. Tik pod vrhom Križa se je odprlo na vse strani. Na Križu srečava dva tekača. Ker je meglo zamenjalo toplo sonce nama kar ni bilo za sestopiti, še posebej ne, ker je megla spet pokazala svojo trmo in zakrila vse naokoli. Sestopiva po isti poti in se odpraviva proti Stenarju. Megla je spet vztrajala do vrha, potem pa se je zopet odprlo. Kljub megli, ki se je podila vse naokoli, omembe vrednega vetra ni bilo. Kmalu po odhodu z vrha spet zabredeva v meglo in ta je ponovno vztrajala čisto do vrha Bovškega Gamsovca. Sprva sva hotela zaradi megle sestopiti po Sovatni, a ker nama je čas dopuščal, sva se odločila še za Bovški Gamsovec, seveda v upanju, da se megla umakne še tretjič. In tudi tukaj se je, a le na kratko.
Sestopiva v smeri Luknje, kjer naju pozdravijo tolsti kozorogi, očitno dobro pripravljeni na prihajajočo zimo. Z Luknje pa samo še lep pogled na z jesenskimi barvami obarvana Vrata in na hidracijo v Aljažev dom

Danes lepa krožna pot.Vrata-Luknja-Bovški Gamsovec-Dovška vratca-Križ-bivak na Rušju-Vrata.Pot brez posebnosti.Od Dovških vratc do Križa sta v spodnjem delu poti dve položni snežišči.Od Križa do Bivaka je še nekaj snežišč.Dereze niso potrebne.Eno večje snežišče je še od bivaka proti izhodišču,lahko se ga obhodi po desni strani v smeri Vrat.Lepa tura,na Bovškem Gamsovcu sonce in vroče na Križu pa megla in mraz.

Lep gorniški pozdrav.

15.7. prehodil lepo krožno pot predhodnika, torej iz Vrat prek Luknje na Bovški Gamsovec in nato prek Bovških vratc nazaj v Vrata. Na poti ni nobenih snežišč, ki bi predstavljale težavo (niti zjutraj, ko je trdo), saj so položna oziroma se jih da obhoditi.
Na poti nazaj sem srečal turnega smučarja, ki se je spustil iz Stenarskih vratc. Bravo!
V osmih urah zmerne hoje se je nabralo 1500 višincev.

Skala in Sonny, hvala za podroben opis in slike! Ali je boljse iti v smeri vrata-gamsovec-kriz-vrata ali pa obratno? Hvala za odgovor!

Meni je čisto ustrezala opisana smer. Prednost je, da hodiš gor (gor je varneje, kot dol) po izpostavljeni in posuti s kamenčki poti na Bovška vratca. Je pa čisto v redu, kakorkoli se odločiš, v obe smeri je mikavna.

Kopiram še sem isti komentar. Je ta pot uradno sploh še odprta? 24. avgusta sem na Križ prišel po poti čez Bovška vratica in nameraval po tej poti (čez Dovška vrata) naprej na Stenar preko Stenarskih vratc. Najprej je pod vrhom izruvan klin od jeklenice (sicer to ne povzroča problema tudi pri sestopu), potem pa malo naprej izgleda, kot da se je zgodil podor. Isto idejo za pot je imel še en planinec, s katerim sva nato kar nekaj časa premišljevala, ali je spust varen in gledala teren, saj je pot delovala zasuta. Nato je prišel še nek tuji planinec (ki je skalo zgoraj pod vrhom prečil kar po podoru in prožil velike kamne - če se midva ne bi obotavljala, bi to vse letelo v naju). Skupaj smo nato uspeli priti do Stenarskih vratc, ampak ne ravno po označeni poti, ker je delovala preveč nevarna za spust.

Odsek direktne variante naprej s Križa je zaprt zaradi podora, na kamnih je označeno z X. Se sicer da, ampak je nerodno. Sicer pa je pot spodaj... torej, s Križa se vrneš nazaj proti Bovškim vratcem, do mesta, kjer se začne jeklenica, nato pa pod Križem prečiš proti Stenarskim vratcem. Nekje vmes se na to pot tudi priključi zaprta zgornja varianta.

V soboto 4.9. na lepi krožni turi v kraljestvu zlatoroga. Že nekaj časa sem imel namen obiskati Križ in Stenar v enem "šusu" iz Trente. Po prebiranju tega foruma sem se zagrel še za dodatni vrh - če bo vreme in volja...
Start iz Trente. Do Kriških podov je zdržalo, potem pa so se začele počasi delati meglice okrog vrhov. Malo pred Bovškimi vratci pa pogled na Zgornje Kriško jezero in Gamsovec, ki vsako gorniško dušo očara.
Že na Križu sem videl, da ta dan ne bom ravno sam v kraljestvu.
Sledila je vrnitev na Bovška vratca in mimo Stenarskih vratc na Stenar. Na vrhu se je izplačala potrpežljivost in iz megle se je prikazala celo Škrlatica. Da ne govorimo o neverjetnih belih umetninah na modrem nebu...
Ob sestopu se je Bovški Gamsovec vedno bolj upiral meglicam. In ob prihodu na naš Gamsovec (Buški ) smo lahko uživali v čudovitih razgledih. Zeleno spodnje jezero, s soncem obsijano, je kar vabilo na svojo obalo. Triglav na dosegu roke... Res je Bovški Gamsovec en poseben vrh. In vedno se rad vračam nanj...
Skupaj se je nabralo > 2100 m vzponov in cca 28 km. Zvečer utrujen padel v posteljo, a z nasmehom na obrazu. Lepo je bilo za en dan biti gost v zlatorogovem kraljestvu.

Čestitke!
Na sl. 11 je Srednje Kriško jezero.

Hvala, bbugari1.
Res je Srednje jezero, sem popravil. Je bila že pozna ura

V nedeljo je bil dan kot naročen za obisk Julijcev in z vzponom čez Sovatno proti Kriškim podom sva z Nessy začeli zarana. Na višini 2000 m sem razmišljala o tem, da obrnem, saj je bilo vreme sila neprijetno, mrzlo, sivo in vetrovno - daleč od tega, kar je bilo napovedano. A me premaga firbec in se vzpnem še toliko, da pogledam čez rob proti Pogačniku, kjer je vreme jasno in sončno.
Z markirane poti odvijeva pod Pihavec, kjer preplašiva trop gamsov, nato pa se usmeriva proti Pogačnikovem domu. Ravno, ko prispeva, na Razorju poteka reševalna akcija, saj je nekomu med zadnjim vzponom pod vrhom na roko priletela skala. Helikopter kmalu odide, mi2 pa malo počijeva, nato pa se usmeriva proti Križu. Na poti naletiva na razjarjene domačinke kozoroginje, zato urnih nog odhitiva dalje. Premagava par jeklenic - tu se je spet izkazalo, da imam namesto psa gamsa, ter okoli 13. ure stojiva na vrhu 2410 m visokega Križa.
Sledil je še mukotrpen spust mimo Bivaka na Rušju do parkirišča. Glede na to, da sem prejšnji vikend zabušavala, mi je šla pot kar dobro od nog, tako da sva aktivno hodili dobrih 8 ur. Kljub turobnemu začetku sva preživeli čudovit jesenski dan v osrčju Julijcev - tam, kjer je najlepše, nad 2000 metri, obdani z mogočnimi vršaci