Najprej kratka predzgodovina. Ko sem sredi prejšnjega tedna raziskoval takrat zvrhano polno Cerkniško jezero med Dolenjim Jezerom (mmg., med vikendi je tamkajšnje parkirišče plačljivo že skoraj po kranjskogorskih tarifah) in Otokom, sem mdr. tudi malo iskal morebitna naravna opazovališča na jezero, ki bi ponudila širšo sliko kot lesena ob poti Drvošec ter še eno "nemarkirano" na Otoku. Kot očiten kandidat se je ponujala Slivnica, samo menda je ob vikendih tam gor cela Cerknica (pred časom sem se prepričal o tem celo ob bolj kilavem vremenu), Javorniki so zaradi očitne poraščenosti odpadli, mi je pa vzhodno od jezera padel v oči še en hrib s cerkvijo ali nečim podobnim (ozračje ni bilo dovolj jasno, da bi se točno videlo). Ob vračanju sem gospodično v centru za obiskovalce vprašal, kaj bi to lahko bilo, je brž odgovorila, da sem lahko videl samo Križno goro in jo brž zatem tako navdušeno predstavila, da je res bilo treba enkrat iti.
Vremenarji so za danes šlogali lepo vreme, "prometniki" pa kolaps na cestah proti Hrvaški in in bolj obleganim destinacijam, tako ARSOvi uradni vodostaji Stržena kot posnetki s Slivnice so namigovali, da Cerkniško jezero še ni moglo kaj bistveno odteči, tako je padla odločitev za ta verjetno ne tako oblegan "kucelj".
Kljub vsem napovedim je navsezgodaj zjutraj po primorski AC šlo gladko kot že dolgo ne (se je pa ob vračanju tam okoli Brezovice čas res "ustavil" v smeri proti Primorski), da pa ne bi bil pohod prekratek
, sem za izhodišče izbral Bločice oz. parkirišče pri tamkajšnji cerkvi sv. Primoža in Felicijana ter manjšem pokopališču ob njej. Kaj reči, uradne poti ne moremo zgrešiti, ker so markacije na praktično vsakem drevesu ob njej, le navedeni časi so očitno bolj tempirani na "upokojence". Spočetka je gozdna pot dokaj položna in nezahtevna, dokler ne pridemo na makadamsko cesto in takoj zatem na križišče, kjer bi se levo šlo proti Križni jami, markirana pot naravnost navzgor po "severni steni", sam pa sm se zavestno odločil za daljšnico in šel desno po makadamski cesti do Sv. Ane. Vendarle se začenja veliki teden in se spodobi počastiti Odrešenikovo babico ter ob postajah križevega pota obuditi spomin na vse tiste zgodovinske dogodke, ki jih bomo obeleževali prihodnji vikend. Kadar "samopostrežni" zvoniki stojijo kje na samem, tudi sam rad pozvonim v priprošnjo svetnikom, ampak tukaj je pa neposredno zraven nekaj hiš, pa si ne predstavljam, da so preveč navdušeni nad tem.
Ta križev pot sem obdelal v neki bolj verski temi, povejmo le, da se je šele tu pot začela konkretneje vzpenjati. ampak še vedno nič posebnega in tudi starejši verniki bodo lahko svojo dolžnost opravili tudi brez Kristusovih muk. Ob prvih razgledih že malo pod vrhom sem se najprej ustrašil, kam je kar nenadoma odteklo Cerkniško jezero, ki sem ga nekje okoli Martinjaka še videl s ceste. Po kratki orientaciji pa sem vendarle dojel, da pravzaprav gledam Loško dolino, v ospredju Lož in "pripet" Stari trg, v ozadju pa samo kraško polje z Obrhom, ki napaja Stržen oz. Cerkniško jezero. Slednjega pa se vendarle vidi (moti nekaj posamičnih dreves, del pri Gorenjem Jezeru zakriva nek vmesni hrib) izpred same cerkve sv. Križa, se mi pa zdi, da se že pojavlja nekaj kopnih "flekov", ki jih prejšnjič še ni bilo. Proti jugu se je že iz Sv. Ane opazilo še eno po višini izstopajočo "špico". Morda je to Snežnik še povsem v skladu s svojim imenom? Sama cerkev je na zunaj tudi dokaj zanimiva, škoda samo, da na zvoniku (če sploh še opravlja to funkcijo) zraven niso mogli kako "skriti" oddajnikov mobilne telefonije. Oz. kako je ZVKD to dopustil...
Vračanje pa kar po uradni poti. Brž ko se odcepi od poti proti Križni jami, pa... na vsem lepem se znajdemo na slabo uhojeni in očitno ne ravno pogosto uporabljeni "poti", bolje rečeno kar "markiranem brezpotju", ki je z nameček še strmo in po skalah, skratka, dokaj zoprno. Komur to ne ustreza, priporočam moj "obvoz" mimo Sv. Ane, medtem ko tistega mimo Križne jame ne poznam.