Logarski kot/Zabrložnica/Okrešelj/Pasje sedlo/Logarski kot

Geppo in druščina - vsekakor tura in pol! Šija pa že še počaka.

Lp.

Ko sva se potepala po grebenu Krofičke, sva se dogovorila še za eno kratko turo. To je Zabrložnica, Turni, Okrešelj, greben Pasjega sedla in potem vrnitev nazaj do izhodišča - Logarski kot.
Potka v Zabrložnico je precej dobro očiščena, je še pa nekaj težavnih mest, ki bodo verjetno ostala v takšnem stanju še naprej.
Izviri vode so tako minimalni, da verjetno tudi spodnji slap "ne dela"?
Imava tudi nekaj težav s pristopom na najvišjo konico Turnov ( tudi ruševje je utrpelo poškodbe neurij ). Končno prilezeva na najvišjo točko Turnov. Uživava v malici in 360 stopinjskem razgledu. Globoko spodaj se slišijo glasovi obiskovalcev Okrešlja.
Nadaljujeva s prečnico proti Okrešlju in nižje ko sva bolj živahno postaja. Kolone se valijo proti koči. Klopi, mize polne in takšna živahnost, da takoj odhitiva naprej. Nad Brano se rahlo temni in kolone pohodnikov hitijo proti Kamniškem sedlom.
Midva v prečnico skalnatega grebena pod Pasjem sedlom. Prečiva greben, pošudrane grape in sva na potki, ki vodi proti Logarskem kotu. V zatrepu še precej zbitega, pošudranega snega. Gamsi pred nama prečijo snežne jezike in se pomikajo v varno nedostopno skalovje. Razen gamsov, na najini poti nisva nikogar srečala.
Gostišče Logarski kot nama je sedaj čisto blizu in že razmišljava o naročilu...
lp

Če bi bila danes Zlatko in Rozi na Pasjem sedlu bi lahko razmišljali skupaj o naročilu...

Počasi spoznavam kaj vse skriva Logarska dolina. Hvala, da odkrivate z nami.

​Zgodnje vstajanje, težke noge in strmina za dobro jutro…a ker mi je bila turca čista neznanka, so noge kar hitele poti naproti
Že prejšnji dan sem si iz sosednjega grebenčka ogledovala turco, a težko predstavljala, kje bowa hodila. Kot ponavadi, navdušena nad izvirnimi prehodi, stezicami, da o samem vrhu, ki je »top« razglednik, ne izgubljam preveč pisanja
Tokrat je bil čigum obvezen samo na enem mestu in ko sem gledala plezarijo od spodaj, bi ga še sama skoraj potrebovala, hehee. Ostalo je vse odlično zapisal - opisal že »geppo« in ja, še ena manj na spisku želenih in tudi prehojenih, a sta se »rodili« najmanj dve novi?!

Sigurno se še vrnem.

Ma, skoraj bi pozabila…sama sem si ga zaslužila, saj je pa le šlo za »maratonski« krog, ehhe, a tudi, če ga ne delate, se vseeno ustavite na odličnem štrudlu v Logarskem kotu, razgled višje je gratis

Garmont, ti kr drugič javi urnik
Jany, turca te čaka na/za jesen

Bi sošolca častila?
Dolf, v nedeljo sem imel dodelano naročilo že kakšen km zračne linije pred kotom Malo nižje od tvoje fotografije.
V dilemi sem pa bil ali spijem eno ali dva piva??
Rozi je skromna, kar se naročanja tiče ( po fotografiji 22. sodeč)
Nekaj imam še jeseni v planu. Moral bi pa s sabo vzet motiko, da bi iskopal stope za povratek.

Seveda, seveda, malo starejšega sošolca, hehehe

Drgač pa štrudl, dober in za celo kosilo

Turca z motiko se mi pa tudi malo sanja... in če bodo stopnice, grem še "js"

Hi, vsekakor dobra turca za noge razhodit in sklepe razmigat. Tudi kakšnega plazilca lahko srečamo na tej poti, kadar nismo preglasni in ne ropočemo preveč. Sicer pa jaz osebno s Pasjega sedla zavijem takoj v levo proti grmovju, navzdol in še niže v redek brezov gozd, torej stran od sten pod Kamn. sedlom. Pot je izredno prijetna, le tu in tam malce gručasta. Skratka držim se stare pastirske poti v dolino in do ceste prispem na velikem ovinku, tik ob suhi strugi. Tudi lovci občasno uporabljajo to stezo, prav tako divjad.
Mogoče malce v pomoč.
Je pa super tura v obratni smeri: z doline na Pasje sedlo in nato čez melišče direktno na Kotliče in po označeni stezi na Tursko goro. Z nje pa na Pode in nato desno navzdol v Turski žleb, seveda kar po melišču in na Okrešelj. Po kratkem mokrem premoru pa nad slapom v dolino. Zame odlična, dokaj zahtevna tura, ki spočije duha in zaposli noge ter roke. Pa srečno!

Vidim, da si pobrskal po zgodovini
V postu Zaspani hribar ( pripet spodaj )sem iskal optimalen sestop, če imaš avto na parkirišču pod slapom. Torej se ne spuščaš proti Logarskem kotu. Sem že dosti bližje, samo malo še moram "izpiliti detalje". Sva bila z Zokijem (10.8.2019)že čisto blizu in to je sestop po grebenu mimo votlin. Samo enkrat še moram ponovit, da "še piko pritisnem"


https://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=3&id=7705

hoj @geppo
sem pogledal podan potopis v povezavi in je tam res nekaj fotografij, ki omenjajo tudi "mojo" varianto. Sicer mi je ta pot zelo ljuba, ker se pač lahko posvetiš poti sami, naravi in svojemu umu, brez da bi te kdo zmotil
Lp in veselja v hribih

Včeraj sem se v vročem poletnem dnevu odpravil na krog okrog Logarske doline brez markacij. Malo čez pol sedmo sem pričel v Logarskem kotu in kar kmalu me je potka pripeljala do čisto nove gozdne vlake. Neprijetno presenečenje, k sreči se vlaka potem kmalu konča in upajmo, da pri tem tudi ostane. Že prehojena pot na Zabrložnico je hitro minila, dvojno okno je še vedno tam in ob potočku sem se lahko odžejal, saj so temperature hitro rasle. Na sedelcu nad Zabrložnico si privoščim kratko pavzo in se odločim, da poskusim poiskati pot na Turne. Drobna stezica je vidna, nato se se je bilo potrebno malo pretepati z ruševjem, zadržati dah ob strmem vzponu na zadnji Turn in že sem bil gor. Uau! Kakšen čudovit razgled ! Sem še pridem!
Spust je bil še malo bolj napet ampak saj nisem prvič na takšnih terenih. Pričel sem se vzpenjati proti Oknu in malo pod zadnjim grebenom, od katerega se potem spustiš do Okna, srečal gospo in gospoda, ki sta se že vračala od Okna. Bila sta edina človeka, ki sem ju po poti srečal ves dan, razen seveda na Okrešlju. Pri Oknu sem že bil in tudi zdaj sem pri zadnjem delu poti malo bluzil sem in tja, preden sem ga dosegel. Vetrič skozi okno je bil v res vročem dnevu zelo dobrodošel, po malici sem se pričel spuščati nazaj proti sedelcu. Po poti sem na Turnih videl dve postavi,sem torej prejšnja sogovornika navdušil za obisk Turnov.
Pot proti Okrešlju je že kar drobna in zarasla, a ker poteka v logični smeri je ni težko slediti in tako se okrog poldneva znajdem na Okrešlju, kjer kljub lepemu dnevu ni bilo prav dosti ljudi. Privoščim si kavo in se odpravim po poti proti Kamniškemu sedlu. Sonce je kurilo kot v peči ampak saj sem že navajen. Ko se pot prične strmo vzpenjati proti plezalnemu delu poti se pričnejo snežišča, ki pa so bila precej odjužena, tako da ni bilo panike. Ko sem dosegel zgornji rob ruševnatega pasu sem zavil proti dobro vidnemu Pasjemu sedlu, prečil še eno odjuženo snežišče in že sem se razgledoval iz Pasjega sedla, prav lepo je tam !
Spust proti dobro vidnemu Logarskemu kotu je bolj mazohistične variante, dolga groba melišča in vroče sonce, poti skoraj ni videti, pa nič za to. So pa pod Planjavinimi stenami res lepi pogledi na slap Rinka, ki ves čas šumi v daljavi.
Pri planšariji sem v kaki uri in pol in pri avtu se spet srečamo z gospodom in gospo izpod Matkovega okna. Pravita, da sta po poti pri obračališču videla cveteti lepi čeveljc, pa mi ga kasneje, ko sem se zapeljal tja, ni uspelo najti. Pa drugič, dan je bil tudi brez njega super !

Lepo si jo zašpilil.

Super Rok! Se vidimo kaj! Srečno!

Danes iz Logarskega Kota mimo Zabrložnice na Turne. Sestop po lovski na Okrešelj, kjer dobim osvežitev in nato čez Pasje sedlo nazaj v Kot.
Sonca obilo na Turnih, kasneje pa žal ne več. Je že prenizko.
Lepa tura, ki ima vse, kar imajo veliki.
Lp

Dolfi
Lepo, da obnavljaš te stare opustele poti. Enkrat se še loti spusta proti parkirišču pod slapom. Tu se tudi noben več ne spušča.
lp

Zlatko, bi, če bi vedel kje gre.

Od sedla dol, ko prideš na melišče vidiš levo zaraščeno krnico. Tu pa potem naletiš na lovske poti. Levo od goloseka.
lp

6.7.2024 Pasje sedlo
Ko sem se spušča z vrha Brane, mi je nekaj manjkalo.
Danes so se vile kolone obiskovalcev do Kamniškega sedla in do vrha Brane. Nisem si mogel, da bi si današnji konec trase začinil po svoje. Kakor hitro zlezem z markirane se odcepim desno proti Pasjemu sedlu. Poiščem gamsjo pot in kmalu sem na sedlu, ki se prevesi na drugo Logarsko stran. Že nekaj časa se nisem tu potepal in ne vem kaj me čaka?
V prvem mi uspe poiskati porezano pot v ruševju in brez vsakih težav sem v meliščih, ki jih ni konca. Porušim ravnovesje na meliščih, kamenčki kot potok tečejo ob meni. Vmes obiščem markantno votlino in se spustim v krnico. Na velikem balvanu si privoščim po šestih urah skromno malico in kratek počitek. Sledi strm gozdni spust, ki mi še pokaže novo lovsko potko. Ura mi pokaže še 230 m do parkiranega avtomobila na parkirišču pod slapom Rinka, ki poka po šivih.
lp