Dopoldan pade odločitev, pogledat kakšne so snežne razmere na višini okoli 1800m. Zapeljem se na Ljubelj, kjer parkiram, nato pa po cesti mimo koče, sledi nekajminutni spust po cesti do desnega, odcepa in nato spet takoj ostro desno na mejni greben. Pot je bila vseskozi zaradi nizke temperature pomrznjena in vse do lestve pravi kolenogriz. V bližini lestve je ničkaj prijeten ovinek, ki je sicer varovan z jeklenico, a pot podrta, majav mostiček iz lesenih trhlih štapn..
Sneg se prične tik pod Dovjakovim sedlom. Pri prečenju lesene ograde, kjer se držimo označene poti št. 650 je kar naenkrat snega do kolen, po nekaj metrih spusta na avstrijsko stran, pri prečenju druge ograde pa je snega ponekod naenkrat do pasu in dlje. Ponekod je šlo po vrhu, saj je bil sneg pomrznjen, večinoma pa se je prediralo precej nad kolena. Pri prečenju severnih pobočij Košutice je sproženo več manjših snežnih plazov, ki ne predstavljajo kake ovire. Od skalnega balvana nekje na sredini pobočja do sedelca med Košutico in LG pa naredim izpit iz ohranjanja mirnih živcev in kletvice zadržujem na koncu jezika, saj se je vdiralo z vsakim korakom globje. No, tik pod sedelcem se razmere za nekaj časa umirijo. Od tukaj do vrha izgleda mala malica, a žal, spet psiha na preizkušnji, kmalu je postalo ruševje vse gostejše, pričnem se pretepati z vejami, ki zakrivajo pot, ponekod padem čez pas v sneg, mlatim in mlatim, ponekod gre le pod ruševjem, na vrh prisopiham moker, ampak dobesedno moker, saj se je sneg počasi pričel topiti. Na vrhu kratek počitek in po isti poti nazaj. Šlo je hitreje, na srečo se je vdrlo le tu in tam in Dovjakovo sedlo dosežem v manj kot pol ure. Pot od Grunta je bila pravo nasprotje od tiste zjutraj, blatna, dričalo je z vsakim korakom bolj, sonce je dodobra znehčalo zmrznjeno zemljo. Na poti srečam modrasa, kateri se mi v zadnjem trenutku umakne s poti, ko ga premerim, si mislim, da bi jo jaz najbrž slabše odnesel
.
Spust po poti pred lestvijo prava blatna drsalnica, treba je biti res previden.
Sledi samo še kratek sestop do stare ceste in vzpon do koče, kjer me preseneti oskrbnik in nekaj pohodnikov.
Mimogrede, izvem, da bo koča letos "verjetno" odprta celo poletje.
Že danes naj bi jo obiskalo cca 25 pohodnikov.