Včerajšnji Ptičji vrh ni obetal dobrih razmer, sem se pa dobro prešvical
. Ker prav visoko nad Pristavo z avtom nisem prišel, sem parkiral nataknil smuči in hajd v breg. Po pol km srečam parkiran avto, od njega naprej pa lepo vidno turno špuro
. JUHU, sem si rekel in ajde za njimi. Domnevam, da sta bila vsaj dva, če ne trije. Špura zavije na ostrem levem ovinku, cca 500m pod Križovcem v desno, nato pa kmalu levo v breg. V Pustem rovtu pa špura v desno, jaz pa naravnost
. Od tam naprej sem gazil svojo špuro mimo pastirske in namesto po vlaki v desno proti Struški, grem naravnost čez planino do sedla Kočna. Sprva se povzpnem kakih 100 višincev ob žičnati ograji v desno po markirani, a si kmalu premislim
. Spustim se na sedlo in poskusim še proti Ptičjemu vrhu v levo. A ker so se vremenske razmere hitro slabšale (veter, sneg, difuza
), mi malo pod vrhom ni bilo težko obrniti in kar s cucki na smučeh odpeljati tistih par zavojev do lesene pastirske hiške
. Tam snamem cucke in se po svoji špuri odpeljem nazaj. Do Pustega rovta je še nekako šlo, od tam do Križovca pa je bila ena sama muka, ker sem spet delal frišno špuro in sem se moral z rokama krepko poganjati
. Sem pa pazil, da je lepa, saj smo jo že danes izkoristili za vzpon, le da proti Struški
.