Pogorje Marmolade nudi veliko, zato sva nadaljevala z njegovim raziskovanjem. Že dan prej sva pri sestopu s poti Bepi Zac (
tukaj) gledala smerokaze za Punto Penio in hitro se je utrnila ideja. Vzpela se bova mimo koče Rif. Contrin, po ferati Hans-Seyffert nadaljevala na najvišji vrh Dolomitov, sestopala pa v smeri jezera Lago di Fedaia.
In res je bilo tako
. Na ferati so varovala v odličnem stanju, obiska tako eminentnega vrha začuda malo, Punta Penia pa praktično kopna. Je pa druga zgodba ledenik pod njo, ki je zoprno zagruščen in z obilico potočkov. Razpoke so, koliko so globoke pa nisva raziskovala
. Po skrajnem levem robu ob steni se očitno da priti tudi brez derez, vsaj glede na sestop gorskega vodnika nedaleč od naju. Nadaljevanje proti jezeru Fedaia naju zaradi enoličnosti pokrajine ni navdušilo. Očitno sva postala razvajena od prejšnih dni
. Več sledi v fotozgodbi …