Predvčerajšnjim sem se na vrh odpravil prav iz podna, torej iz Malga Ciapele na višini približno 1440 m, kot se za kraljico Dolomitov pravzaprav spodobi. S smučmi (na enem mestu tudi s srenači) sem šel do Passo Fedaia (2057m) in ob jezeru najprej po cestici, nato pa po sledi med ruševjem navzgor (sem ter tja je prehod označen z rdečimi pikami ali črtami). Špura med ruševjem je bila zaradi premalo snega v spodnjem delu precej zoprna, zaradi padavin dva dni prej tudi pomrznjena, psi so drseli. Kakih 150 m nad jezerom so se razmere za izboljšale, kratek postanek sem si privoščil na rif. Pian dela Fiacconi 2626m. Tam se sicer konča žičnica z zahodne strani Fedaie, ki ima namesto stolov za prevoz oseb zanimiva stojišča v obliki kletk.
Od tam dalje sem, še vedno na smučeh šel naprej po ledeniku do približno 3150m, kjer sem pustil smuči. Poleti se na tem mestu prične dobro opremljena ferata, ki po strmi skalni stopnji vodi proti severnemu grebenu, a je bila sedaj skoraj povsem zasnežena. Za dolomitske razmere sicer skromnih 100m višine je bilo hudičevo strmih (po moji oceni 50° ali celo več), greben naprej do vrha pa k sreči bistveno enostavnejši, širok in precej položen.
Na vrhu (Punta Penia, 3343m) sem bil sam, nebo je bilo na vse strani brez oblačka, niti pihalo ni, razgledi veličastni.
Vrnil sem se po isti poti, pogled z grebena proti ledeniku po strmini, kjer je poleti ferata, je bil kar grozljiv. Sneg popolnoma ojužen, pod njim pa led in sem ter tja skala, zato sem sestopal zelo previdno. Jeklenice so gledale iz snega samo na dveh ali treh mestih po meter ali dva. Dva cepina in dereze so mi še kako prav prišli.
Smučanje prvih 600 višincev je bilo eno samo pršičasto veselje (kakih 20 cm ga je bilo, zapadlega in napihanega v to zatišno lego). Naslednjih 600m od Pian dela Fiacconi navzdol je bilo malo slabše, predvsem so iz snega zaradi letos obupno slabe zasneženosti gledali vrhovi skal. Na videz majhno, slabo vidno a zelo nevarno kamenje z nepremičnim temeljem te med smuko lahko zaustavi, zasuče, prevrne... O čobodri na smučišču zadnjih 600 metrov (od Passo Fedaia) navzdol, pa nima smisla izgubljati besed.
GPS višinomer je (zaradi manjših vmesnih spustov in vzponov) pokazal 1970m vzpona oziroma spusta in 24km prehojene poti. Ob prekrasnem vremenu in čudovitih Dolomitih je bil to dan, ki se ga nikoli ne pozabi!