velkavrh31. 10. 2013 17:16:15 |
Danes sem se odločil najti Medvedjo jamo-imenovano tudi Mokriška ali Medvedova jama. Včasih so ji rekli tudi Zijavka,Knofengel ali Knohelhel od nemške besede Knockenhohle.Gorski svet okoli Krvavca zaključuje dolina Korošice, ki se steka v Kamniško Bistrico.Bobočja nad njo so precej strma. Visoko so poraščena z gozdom, njen zgornji del pa prekriva trava in ruševje.Prek tega strmega sveta so lovci speljali več dobrih steza. Pod Debelim hribom imajo tudi svojo majhno kočico. V njeni bližini pa je skrita naša jama. Kako priti tja? Ravno enostavno ni, je pa pa opredeljena kot nezahtevna neoznačena pot. Štart je na levi strani spodnje postaje žičnice na Veliko planino, kjer se po makadamu spustimo rahlo navzdol prek mostu čez Kamniško Bistrico. Skozi ozko sotesko se vozimo nekako en kilometer do odcepa stranske ceste na levo čez mostiček in smo že na lepi gorski makadamski cesti, ki nas popelje visoko v dolino Korošice. Nekako po petih km te cesta se rahlo spustimo na Markovo raven-širok ovinek- parkirišče za par avtomobilov.Od tu vodi tudi označena pot na Krvavec. Do tu pride tudi cesta iz doline Korošice, ki pa je precej strma-drugače je v dobrem stanju. Tu pustimo avtomobil. Sedaj pa sledi ključni del ture. Nakako deset metrov se spustimo navzdol po cesti, dokler ne ugledamo na levi strani razrit kolovoz.Tam zagledamo slabše vidno stezico in gremo po njej.Sedaj ne bomo več zašli. Stezica je spretno speljana po gozdatem pobočju v neštetih okljukah. Sedaj je listje že odpadlo in hodimo po delno mokrem in suhem listju.Nekako čez pol ure se nam z desne prikjuči pot iz doline Korošice.Do lovske koče nekako hodimo uro in pol.Tudi od lovske koče se pot nadaljuje naprej v okljukah.Od koče moramo točno šteti ovinke. Pri tretjem ovinku ne smemo zaviti deno. Ta pot bi nas pripeljala precej pod jamo.Od tretjega ovinka spet štejemo ovinke in pri šestem zavijemo na desno in smo zelo hitro pred jamo- v pol ure po spodnji poti. Lahko gremo tudi naprej in bomo prišli ven na planino Ovčarijo ali Mokriško planino. Tod sem šel jaz in se potem spustil po stezici dol k jami.Tu tudi hitri zaidemo-kot jaz in sem se kar namučil, da sem sestopil iz ruševja nazaj na stezico.S te vrhnje poti pa ne smemo zaviti s stezice na levo-napačno.Zijalka oziroma jama ni velika. Notri je vlažno, na koncu je na tleh tudi voda. Ta jama bila že leta 1839 poznana kot domovanje jamskih medvedov iz ledenodobnih časov-pred 350.000 tisoč leti.Veliko so izkopavali in dokazali, da so tu lovili tudi ledenodobni lovci.Še vedno se najde kak košček kosti. Nato pa sem šel po spodnji poti nazaj do lovske koče in nato tudi zavil nekako na sredini poti na pot, ki pripelje iz doline Korošice, Dol se pride na cesto pri peskokopu. Seveda sem si s to potezo pridelal polurno hojo po serpentinasti dokaj strmi cesti k avtomobilu. Od avtomobila do jame pot torej traja okrog dve ure . Če bi šli pa peš od žičnice pa še enkrat več. Skupaj torej 4-5 ur s povratkom ali 7-8 ur od žičnice. Pot je primerna le v kopnih letnih časih.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
(+9) | | |
|
|