malce v razmišljanje, ko vreme res ne bo primerno za gorniške podvige
Vsi smo veseli melišč, tistih ta pravih, po katerih se mimogrede pripelješ precej nižje (in po katerih se gre gor po sistemu enega gor, dva nazaj
). Če predpostavimo, da je vsako melišče na trdi podlagi, je drobnega in manj drobnega grušča na tej trdi podlagi toliko, kot ga pač je. In pri vsakem spustu ga veliko "odpeljemo" s seboj v dolino. Po tej logiki bi ga moralo zmanjkati in slej kot prej bi morali priti do trde podlage. Pa nekako kar ne pridemo. Npr. pod Mojstrovko, pod Bivakom .II., z Rdeče Škrbine pod Dolkovo Špico direkt proti bivaku in še in še. Torej, ali je tega grušča toliko, da se ga niti v desetletjih ( stoletju ? ) ne da "zdrajsati" do trde podlage ali pa "nekdo" pridno nosi vso to kamenje nazaj na hrib, da potem mi udobno sestopamo
Kaj mislite