Mihov dom-Prisank-Razor-Križ-Kriška stena-Mihov dom.

Končno sva se podala na to izjemno težko in dolgo turo. Štartala sva pri Mihovem domu, pot naju je vodila do Koče na gozdu, od tam pa v hanzovo na Prisojnik. Snežišča na poti ni mogoče prečit brez derez in cepina! Malicala na Hudičevem stebru, od tam pa na vrh: lestev pred vrhom je še posebej zanimiva!. Od razpotja poti do vrha sva rabila približno 2h. Iz Prisanka sva se odpravila po Jubilejni ZPP! skozi malo okno do vznožja Razorja. Vrh Razorja sva brez težav dosegla po 1,5h hoje. Iz vrha Razorja sva se v rekordnem času spustila(22 min.) do Pogačnikovega doma na Kriških podih, kjer sva se okrepčala in malo spočila. Pot naju je vodila do Križa, kamor sva prispela v dobri uri. Trije vrhovi v enem dnevu. Dosegla sva to, po kar sva prišla, čakal naju je samo še povratek preko stene do Krnice in Mihovega doma. Steni močno primanjkuje varoval, velika je tudi nevarnost zdrsa! na zadnjih metrih stene naju je ujel dež tako da sva popolnoma mokra nadaljevala pot proti Koči v krnici. Od vrha stene do koče sva rabila eno uro. Najhujši pa je bil zadnji vzpon do Mihovega doma. Tura zahteva ogromno kondicije, psihične stabilnosti in želje po prekrasnih razgledih, ZPP, uspeha ko si na vrhu... Na tako turo sva se odpravila z vso potrebno opremo(cepin, dereze, vrv,pas, prusik..., če bi bilo slučajno kaj narobe. Lp