Miklavška gora (955m)

Miklavška gora mi je prvič padla v oči, ko sem pred parimi meseci občudovala razgled s Križne gore. Takrat sem ugotavljala ime hribčka s precej skrivnostno cerkvico na vrhu, na katerem vrhu še nisem bila.
Danes potem v krajši krožni varianti in sicer od kozolca nad sp.Golico, kamor prideš ali pa se pripelješ iz Selc, nato pa po gozdni cesti na pot, ki pripelje od Rovna, povratek pa mimo kamnoloma in kapelice na preval nad zg.Golico in nato proti izhodišču.
Na vrhu pa prijeten počitek na klopci pred cerkvico Sv.Miklavža, pred katero lahko občuduješ prav zanimiv portal. Razgledov je pa tudi več kot sem si predstavljala, seveda če vreme sodeluje.
Vrh vreden obiska! Nudi tale sv. Miklavž dobro energijo!

Miklavž je bil prva točka malce daljše ture, ki sva jo opravila včeraj zjutraj z Markom, gor sva prišla iz Železnikov skozi Studeno, dol pa na Golico do tistega kozolca na ovinku, kjer se odcepi peš pot, pravzaprav steza, v Dolenjo vas. Po tej sva tudi nadaljevala svojo pot...

vencelj1, ker si najbrž domačin, poznaš ime hriba z 11 slike, na desni strani? Hvala vnaprej.

Vancovec (1085 m), na njem še nisem bil in tudi ni prav zelo obljuden. Guglanje da nekaj rezultatov, morda tudi kakšen koristen napotek...

Tule pa dodajam še poročilo s fotkami zgoraj omenjene včerajšnje ture:
http://vencelj-sportnik.blogspot.si/2017/03/trail-stirih-selskih-cerkva.html

Opozorjen sem bil na napako v nastavitvah, sedaj naj bi bila povezava na tehnikalije sobotne ture in na fotke odklenjena:
http://www.sports-tracker.com/workout/venceljturm/58d6349af175722c98e9497d

Danes popoldne kratek izlet na Miklavško goro, ki pa ni razočaral. Pa še 525 v.m je bilo narejenih, za med tednom kar spodobno.

V soboto smo obiskale Miklavško goro. Že dolgo je od zadnjega Ločankinega zapisa. Mi smo včasih vedno hodili v začetku decembra na organiziran pohod. Tokrat smo šli od parkirišča Rovn, po cesti do vasice Golica, potem pa zavile v desno na kolovoz. Namesto, da bi nadaljevale v desno, sem malo prehitro zavila v levo, a smo prišle na tisto potko, ki pride od kapelice in do vrha. Srečale smo gospo Manco, ki je preko 80, tako v letih, kot v letošnjih vzponih na Miklavško goro, prav za čestitat. Malo sem se zamislila in namesto mimo pretvornika navzdol, sem zopet zavila proti kamnolomu, pa mimo kapelice navzdol. Še del poti bi sicer lahko šle po gozdu, a je bilo zelo blatno, pa smo šle kar po cesti. Na poti so bili kar lepi razgledi proti KSA, na vrhu pa proti Ratitovcu, v daljavi Rjavina, ne bi vedele, če ne bi povedala ga. Manca. Bomo šle pa prihodnjič po strmi, da preverimo, če so palčki še na mestu.