Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Korisničko ime:
Lozinka:
Prijava
Još niste registrirani? Registracija.
Zaboravili ste lozinku?
  
Anketa
Ali ste že bili na Srednji peči (1920 m)?
Glasaj
Popis foruma / Italija / Karnijske Alpe / Monte Capolago / Seekopf

Monte Capolago / Seekopf

Print
Rok27. 10. 2008 09:43:29
V soboto sem šel v Karnijske Alpe in sicer na Monte Capolago (2554m). Začel sem pri koči Tolazzi in šel po poti 144 do jezera Wolayer See.
Od jezera sem se nato vrnil nekaj minut nazaj in zavil desno čez melišča na pot, ki vodi na Capolago. Pot je označena z nekoliko zbledelimi rdečimi pikami in ni zavarovana. Na celotni poti je samo ena jeklenica. Sicer pa je pot precej krušljiva in potrebno je plezanje do 2. stopnje. Tudi orientacija je razmeroma težka saj steze praktično ni.
Na vrhu nas nato nagradi čudovit razgled na sosednji Monte Coglians in na Wolayer See.
Z vrha sem sestopil po isti poti, nato pa sem šel še po poti 145 do koče Marinelli in na Monte Floriz (2184m). Od tam sem se po poti 143 vrnil do izhodišča pri koči Tolazzi.
Monte Capolago / Seekopf Wolayer See1
Monte Capolago / Seekopf Vzpon na Capolago.2
Monte Capolago / Seekopf Vzpon na Capolago.3
Monte Capolago / Seekopf Izpostavljen nezavarovan greben.4
Monte Capolago / Seekopf Vzpon na Capolago.5
Monte Capolago / Seekopf Jezero Wolayer See in Monte Coglians z vrha Monte Capolago.6
Monte Capolago / Seekopf Pogled proti Visokim Turam.7
Monte Capolago / Seekopf Pogled proti Dolomitom.8
Monte Capolago / Seekopf Pot proti koči Marinelli.9
Monte Capolago / Seekopf Monte Capolago / Seekopf10
Monte Capolago / Seekopf Rifugio Marinelli11
Monte Capolago / Seekopf Motokrosisti12
Monte Capolago / Seekopf Monte Floriz, zadaj Monte Coglians 13
(+1)všeč
jaz1. 11. 2008 23:06:39
V soboto sem malo podoživljal spomine ob vzponu nanj ko sem ga gledal z grebenov na nasprotni strani. Lp!
1
2
3
4
všeč
IgorZlodej29. 06. 2012 19:51:53
Pred skoraj 5 leti nama v začetku oktobra zaradi snega ni uspelo priti na vrh. Danes sva pričela pri koči Tolazzi in v jutranjem hladu v dobru urici prišla do tik pod kočo Lambertenghi-Romanin. Tam sva zavila v levo preko melišč pod vstopno grapo. Sledi kratek počitek, potem zaplezava, skozi kratko grapco nič posebnega, sledile so strme trave in skromna stezica, sledilo je prečenje v desno in navzgor, nato je sledilo nekoliko težje mesto v široki grapi po gladkih platah (II.), nadaljevanje spet lažje, zatem sledi prečenje po in pod ozkim izpostavljenim grebenom (predvidoma najtežje mesto) pa spet navzgor, pa malo naokoli. Ko prideva do nekaj metrov dolge jeklenice (edina varovala v smeri, ki pa ne bi bila nujno potrebna) že veva, da vrh ni daleč. Sledi lahkotno plezanje v trdni skali vse do vrha. Lepo je bilo stopiti na vrh. Sledil je počitek in razgledovanje po znanih, nama že precej domačih gorah. Zatem sestop, ki terja vso predvidnost, vrvi nisva uporabljala, čeprav je na nekem mestu urejeno sidrišče. Spodaj sva zavila do Piera v kočo Lambertenghi, s katerim se poznava že od lani, kratek pomenek in zatem še obisk avstrijske koče, ki jo prenavljajo, kljub temu pa prijazno postrežejo, nama zelo okusen štrudel s smetano in seveda Gässer, ki sva si ga pošteno zaslužila. Sledil je še sestop do Tolazzija. Smer je označena z še vedno obledelimi pikami in dokaj dobro sledljiva.
lepa gora ta Capolago1
kratka grapa nas povede višje v strme trave2
v ozadju Floriz in Crostis3
višje kot sva bila, bolj je bilo skalnato4
5
izpostavljen greben6
na drugi strani na Monte Coglians, najvišja gora Karnijskih Alp7
tudi brez tistih par metrov jeklenice bi šlo brez težav8
9
10
11
zavijeva še do avstrijske koče Ernest Pichl hütte12
odličen strudel in ....13
tam gor sva bila14
(+8)všeč
IgorZlodej27. 08. 2014 13:59:35
Rdeče pike so povsem uradne italijanske markacije, ki označujejo smeri vzpona oz. poti, ki niso zavarovane, enaka je označba na njihovih kartah, kjer je ponavadi narisan še alpinist mežikanje.
(+3)všeč
ksena6. 10. 2014 09:38:04
V nedeljo, 5.10. vzpon na Monte Capolago/ Seekopf. Poti ne bi opisovala, ker jo je nazorno besedno prikazal Igor Z. Lepo poplezavanje na sprva kar krušljivem terenu, višje gor pa na kompaktni skali. Prečenje ključnega mesta na turi - zelo izpostavljenega grebena bi najbrž predstavljalo največjo težavo vrtoglavim, sicer pa je s previdnostjo in trdnim korakom neproblematično. Sestop je terjal vso previdnost, saj je pod nogami nenehno "mlel" drobir.
Lepa tura, včeraj žal brez razgledov, saj se je nad 2200 vztrajno podila megla.
njegova visokost :)1
proti vstopu v steno2
Coglians in zadaj Rauchkofel3
strme trave po prehodu iz žleba4
jeglič 5
6
začelo se je megliti7
8
9
10
11
12
na trenutke se je prikazal prvak Karnijcev13
14
na vrhu15
edini razgled16
sestop17
previdno čez greben18
19
pod meglenim klobukom  - pogled na jezero20
vrh je bil še vedno v meglenem objemu21
(+2)všeč
mandela28. 09. 2018 11:04:53
Dvodnevni potep po Karnijskih alpah
V nedeljo, 16.9.2018 vzpon na Monte Capolago.
Proti koči Lambertenghi-Romanin1
Monte Coglians2
Rif. Lambertenghi-Romanin in Wolayer See3
4
5
400m luštne dvojke6
7
8
9
10
11
12
13
14
Wolayer See in Rif. Lambertenghi-Romanin15
Monte Capolago/Seekopf 2554m16
(+2)všeč
coffee23. 07. 2019 19:17:42
Da se preveč ne zapraši...
Danes na ta vrh. Kot so že ostali povedali, orenk tura za lažje prosto plezanje, seveda gor in dol, 4-5 ur konstantne koncentracije, zaradi travnatih strmali (boh ne daj v mokrem), šudra nad izpostavljenimi deli, tečnih prečk in ostrih razov. Izjema je le ena kratka zajla v zadnjem delu. Knjiga vpisov daje slutiti, da je še vedno redko obiskan vrh.

Kakor koli že, najprej je treba najti vstop v steno in ker sem bolj z levo roko prebral vodiča in pogledal fotke, sem kakšno uro lutal sem in tja. Dovolj dolgo, da je jutranje sonce začelo žgati na goro, čeprav dela Cogliansov amfiteater dobro jutranjo zaščito kljub južni strani. Napredoval in spuščal sem se kar dobro, tako da sem od vstopa in nazaj potreboval približno 4 ure in pol. S sabo sem mel tudi 20m vrvi, vendar se nisem nikjer abzajlal, je pa tudi težko najti dobre rogle in povečini so nad najzahtevnejšimi mesti, tako da bi bilo smiselno imeti še daljšo vrv.

Zjutraj sem imel pobožne želje iti še na Coglians, vendar sta tista ura lutanja in ubijajoče sonce pokopala želje. Pa nasledjnič.
zadaj tja gor1
na izhodišču2
jutranja Peralba in njena skupina3
zanimiv kažipot; levo tera od mule, desno tera od gozda :]4
amfiteater poskrbi, da se sneg kljub južni strani še kar drži5
italjanska koča6
tale me je malo zavedla, ojoj7
Rauchkofel8
jezero pol senčno pol sončno9
oznake za pot Velike vojne ...10
dejansko je najbolje pri postaji žičnice mahniti kar direkt proti steni in potem proti izraziti grapi na skrajni levi11
vstop12
že kar na začetku pot pokaže svoje karakteristike; šodrast žleb13
travne strmali14
umaknjejo se belemu apnencu15
v levi žleb in naprej gor16
spust do žlebiča, gor in nato prečenje v levo17
prečenje18
19
sosed20
venček21
eno od prvih težjih mest, vzpon z druge strani spodaj, treba je iti ob skali s piko22
sidrišče 5 metrov nad mestom prejšnje slike23
24
vrh tam zadaj25
sosed Monte Canale26
dopoldanska Peralba27
zelenček med belima velikanoma28
prečenje29
znameniti raz v smeri vzpona30
in spusta31
32
del z jeklenico, 2-3 metre33
še malo34
a pred tem še zadnji težji del, spodnja skala je dovolj fiksna za stope35
jezero36
razgledi37
38
39
nad vsemi vrhovi se dvigata dva velikana z zahoda40
41
neke rože42
pa še ene43
(+5)všeč
palček plezalček23. 07. 2019 19:37:40
Fajn tura, fajn hribi. Čestitke nasmeh
(+1)všeč
coffee23. 07. 2019 20:44:54
Hvala. :>
všeč
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Uvjeti korištenja, Kolačići