Monte Cernera je odličen razglednik, ki je najlažje dosegljiv s prelaza Passo Giau. Ta je precej oddaljen od glavnih prometnic, zato sva se nanj odpravila kar iz prelaza Passo Falzarego. Pot je seveda daljša, je pa udobna, prav nič naporna in razgledna. Skratka … za uživat
.
Konjiče sva pustila na brezplačnem parkirišču poleg gostišča na prelazu, na nasprotni strani ceste pa je že potrebno prispevati evrčke. Poiskala sva grebensko pot 441 v smeri koče Rif. Averau, od tam je sledila še pot 452 do prelaza Giau. Takoj nasproti koče Rif. Giau je kapelica s kupčkom smerokazov, vsi pa kažejo v isto smer. Izbereva pot 436 do škrbine Forcella di Zonia, kjer je tudi oznaka *Monte Cernera via Normale*.
Dobro uhojena pot se odcepi desno in v začetnem delu precej položno preči pobočje. Že od tu so čudoviti razgledi na Nuvolau, Averau in Tofane. Nekaj ljudi je prišlo do sem samo zaradi fotkanja teh pogledov. Midva sva nadaljevala in kmalu prišla do skalne stopnje za prehod v višje nadstropje. Pri tem pomaga nekaj varoval, kaj posebno zahtevnega pa ni. Sledi še nekaj udobne poti čez travnata pobočja, nato še ena skalna stopnja.
Tam naju je pričakalo presenečenje … pot je zaprta. Začudeno gledava v obvestilo, ki ga nisva zasledila nikjer prej. Ker sva bila tik pod vršnim delom, sva šla pogledat kaj je na stvari. Na zahtevnejšem prehodu čez skale se je odtrgala zajla, vendar so to že uredili, resda malce nenavadno
. In tudi ni prvič, da je nekdo pozabil umakniti oznako o zapori.
Sledil je še vršni del z nešteto potkami. Vse pripeljejo na vrh, najbolje pa se je držati kar markirane. Sledil je počitek, ki je kar trajal in trajal, predvsem na račun krasnih razgledov na vse strani. Sem gor se res plača priti, le vreme mora biti razgledom primerno. Sledil je še povratek po istih poteh, ki pa so bile kljub temu precej drugačne kot zjutraj. Tam kjer je bila prej senca je bilo sedaj sonce in pot je dobila povsem drug značaj. Krasna izkušnja, še se vrneva
.
Koordinate izhodišča ( Passo Falzarego ) : 46.5187778N, 12.0095869E