Monte Cuzzer

http://tomazsarc.blogspot.com/2013/10/kucer-monte-cuzzer-19102013_22.html

Naj vas skromna višina 1462 m že v začetku ne odvrne od obiska, saj tako lepih razgledov v vse smeri zlepa ne bomo našli.
Nizek start preko mosta v naselju Tigo je na skromnih 360 m. Za mostom gremo kakšna 2 km ob reki, potem pa preko zanimivih potokov in globokih korit proti zavetišču Rio Nero. Tam se odcepimo proti sedlu Tasacuzzer in od tam na Kucer. Preden dosežemo vrh, nas čaka še manjši spust in potem vzpon na sam vrh.
Kot sem že napisal, razgledi nas ne bodo pustili ravnodušne. Mogoče je pravi čas za obisk pozna pomlad ali jesen, ko ni prevroče, a če so nizke temperature kot v zadnjih dneh, lahko tudi poleti.
Če se v domovino vračamo preko mejnega prehoda Učja, naj opozorim na sicer lepo, a zelo ozko cesto, kjer je srečanje z nasproti vozečimi vozili večinoma možno le na za to namenjenimi odstavnimi površinami.
Slike:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2016-07-18
http://www.petersfoto.si

Dostop na Monte Kucer po poti 703 je uradno zaprt.

V slikoviti soteski potoka Rio Nero je namreč prišlo do podora. Iz ostenja visoko nad potjo se je utrgalo več tisoč kubikov skalovja in deloma zaprlo pot.

Zapora se brez večjih težav in izpostavljenosti obide, je pa vprašanje koliko je podor še aktiven. Zato verjetno tudi uradna zapora.

Pot 703 po slikoviti soteski potoka Rio Nero je uradno še vedno zaprta zaradi plazu. Novih podorov od prejšnjega obiska ni videti, prehod mimo skalovja je tudi že uhojen. Drugje na tej poti ni nobenih posebnosti, ravno tako ne pri krožnem sestopu čez vrh Kuclja.

So pa v teh koncih doma klopi in priporočam dolga oblačila. To naj vas ne odvrne od čudovite soteske in zelo razglednega vrha.

Koordinate izhodišča ( pakirišče tik pred brvjo) : 46°22'30.0"N / 13°16'49.0"E

Pot 703 je znova odprta, podor je saniran (stanje 22.9.2017).

Več o najinem vzponu in fotografije pa na povezavi...

http://zivi-za-danes.com/2017/09/22/kucer-in-skorajsnje-srecanje-z-zverinicami-iz-rezije/

V kraju Tigo čez viseči most in levo po poti 707. Pred prvimi hišami v Gostu desno in potem strmina ne popusti do vrha. Zaradi počasnejše hoje res lahko uživaš skozi borov in višje bukov gozd. Z vrha spust do sedelca pred prevrhom (naj ne zapelje markacija na bukvi nekaj metrov pod potjo). Na predvrh in potem samo še navzdol v smeri Rio Nero in po njegovi soteski do konca, desno čez most do izhodišča. V tej smeri se mi zdi znatno bolj zanimivo, samo nekaj več kondicije moraš imeti. Vzpon v obratni smeri je tudi za kakšno uro daljši in tisti neskončni cik-cak ovinki nad kočo znajo biti prav duhomorni.
Res lepa tura.

V soboto po strmi 707 navzgor in po zložnejši 703 navzdol, na hribu sama, vreme bi lahko bilo prijaznejše. S princesko se strinjava z opisoma GITE in janija, le beseda "duhomorno" se nama ne zdi primerna za opis planinske poti. Četudi se nama je že marsikatera vlekla kot kurja čreva Krasen potep, zagotovo ni bilo zadnjič.

https://tubojan.blogspot.si/2017/11/monte-cuzzer-kucer.html

Igor je imel rad, bi rekel,ta zakoten del Južnih Julijcev, ki se spogledujejo s Karnijci.Malo je ta vrh odmaknjen od vrveža Montaževe visoke planote z Montažem na čelu in gleda prek Kaninskega pogorja nanj.Nanj bolj poredko zaide pohodnik. Pa ni tako daleč. Od Trbiža samo petdeset kilometrov.Od Trbiža se zapeljemo v za nas pravljično Rezijo, ki je bila nekoč čisto slovenska.Danes je slovenskega življa tu malo.Imajo pa zanimivo narečje,ki ga dejansko ne razumeš.Štart je bil v vasici Tapar Tigo(po slovensko Liščac), krajše lahko samo Tigo.Nato pa prek rečice po visečem mostu na levo po poti 707 na naš vrh-Monte Cuzzer -po slovensko pa Kucer-1462m.Naj nas višina ne zavede, ker je treba premagati kar 1000 m višinske razlike.Prvo gremo skozi zaselek Gost.Pot 707 je speljana po strmem gozdnatem pobočju(imenuje se Sentiero Claudio Vogric-naš Slovenec?) Ker je pobočje tu ožje dejansko okljuk ni. Po treh urah smo na razglednem vrhu na katerem se nam odpre pogled na desno na Južne Julijce s Kaninskem pogorju v ospredju in Poliške Špike z Montažem na čelu v ozadju. Na skrajni desni pa vidimo Strmo peč.Na levi pa so Karnijci.Na vrhu je ta mogočni železni križ. Vreme je bilo čudovito jesensko, oktobersko-čista uživancija. Dol pa smo šli po poti 703 nad sotesko oziroma po soteski Rio Nero. Sprva je krajša grebenska pot prek predvrhov, nato pa gre pot v nešetetih okljukah po gozdu prijetno navzdol v sotesko Rio Negro.Ta pot je za gor veliko lepša in nenaporna , samo eno uro daljša.Vmes pridemo do prijetnega ,lepo opremljenega bivaka na višini 867m.Nato se dejansko spustimo v sotesko in vidimo prelepe slapove in slapiče,skočnike in tolmune gorske rečice.Voda je hladna,tudi v poletni vročini prijetno osvežujoča. Pot nato poteka visoko nad sotesko. Nekajkrat se nato spusti in spet dvigne ,da premaga stranske soteske. Pot je vseskozi izredno slikovita in dobro varovana z jeklenicami, ograjami.Prehodi so celo narejeni z lesenimi mostički.Tu je prazaprav naravni park Rio Negro-po naše bi rekli Črna reka.Ko pridemo iz soteske pa nas čaka še enourna pot nazaj na izhodišče. Reko prečkamo prvič že prej prek ravno tako visečega mostu kot pri vasici Tigo. Od tega mostu imamo še po ure do izhodišča.Nazaj grede se kar nahodmo, vendar je vredno truda.To je prelep vrh, ne tako daleč -vredno it tja.

Slikce naložim še danes zvečer, ko se vrnem z naslednje ture.So prelepe!

Monte Cuzzer je bil postavljen na moj seznam že v začetku leta, ki pa sem ga udejanjila ravno en mesec po Velkavrhovi objavi. Moram priznati, da so me prevzele prav objave na tej strani
Ravno zadosti je bila velika naša skupinica v četrtek, smer pohoda pa je začrtal Lojze, ki smo mu seveda zaupali v celoti Vsekakor smo hoteli videti slap Barman, ki pa na tej strani do sedaj še ni bil omenjen.

Kucer je čudovit razglednik nad dolino Rezijo, ki nam omogoči, da to prelepo dolino vidimo v celoti. Po višini je res bolj kucelj, a ima vse, kar imajo drugi postavneži v njegovi okolici. Mene je zelo pritegnil pogled na Javor, ki nas je, čeravno dostikrat zastrt, spremljal velik del poti.
Naša pot pa je potekala takole: s hojo smo pričeli na parkirišču v vasi Lišćaza po poti 703, se na sedlu Tasacuzzer usmerili na pot 707, ki povezuje Gost, vrh Kucerja in Lišćazo v krožno turo. Z vrha pa smo se vračali po poti 707a, a le do zavetišča Črnega potoka, od tam pa spet na pot 703 preko sedla La Forchia do slapu Barmana. Ta nas je vse očaral tako močno, da smo kar onemeli, brez besed strmeli in se čudili lepoti, ki smo jo dosegli, ko smo prekoračili njegove vode.
Kar omamljeni smo odhajali s tega prizorišča, saj smo se tam zadržali kar nekaj časa.
Pri povratku pa smo se ustavili še v kraju Tiga, prekoračili viseči most, da smo lahko bližje občudovali reko Rezijo in Kaninske gore, ki so v tistem času žarele v zahajajočem soncu.

Da je bil prekrasen izlet, smo se glasno strinjali pri Aljaževem hramu, kjer smo seveda nazdravili dobro izbrani turi

Je končno prišel na vrsto. Na severni vrh nisva šli, ker je bilo pri spustu s prvega vrha v škrbino preveč snega, sicer pa sneg do tam ni bil ovira, le sem ter tja kakšen poledenel odsek tik pod prvim vrhom. Je potrebno nekoliko več previdnosti, ker je pot strma, še zlasti pri sestopu. S prevala Tam za Kucrom do bivaka in od njega nazaj na izhodišče pa brez posebnosti in zelo lepa pot.

http://stezeinsledi.blogspot.com/2019/05/kucer-iz-rezije.html

Srečno na potkah

Rezija, Rezija…zverinice so že vedele, kje je pravljica doma
Zapeljem se do zaselka Tigo, kjer pustim avto, si ogledam in rezerviram plažo za povratek in že šibam čez lušten most, po luštni poti 703. Ravno pravšnja za ogrevanje, ​na razpotju nadaljujem po 703 v dolino Črnega potoka ( Rio Nero)​, 703a pelje do "Pobičev"​.
Že na začetku oznaka EE in res nisem vedela kaj pričakovati. Wauuu, enkratna soteska, ki pelje ob, ali nad Črnim potokom, razgibana stezica, ki se vije po neslutenih strminah, zarezanih v pobočja gozda. Pot se potem spusti čisto do potoka, ga prečka, nato ponoven vzpon in prečenje po lepi gozdni stezi do ​zavetišča​​​​ Rio Nero​, ki ponuja kar nekaj možnosti za ture. ​​Tu kar obsedim in meditiram s pogledom na divjino nad sabo. Očitno sem se predolgo zadržala, saj v gozdu čujem neke glasove, po moje so me zverinice začele preganjati, zato pohitim naprej​, pot 707a​, do naslednjega razcepa​​​ Forca Tasac​​uzzer. Izberem vrh, lahko se nadaljuje do Liščacev, in tu se pot postavi pokonci, dosežeš ​prvi vrh, s katerega se rahlo spustiš, nato zadnji vzpon in spet wauuu…glede na višino je Kucer res enkraten razglednik. Preštejem hišice v Reziji in vrhove, ki me obdajajo, potem pa zaslužena malica. Sestop po poti​ 707, Sentiero Claudio Vogric,​ je hitro minil in prispela sem v Gost, kjer »zmanjka« markacij, ali pa sem jih spregledala. Za kapelico, ob cesti, se kar v go​zd zaženem, na eno uhojeno stezico, nato se spet pojavijo markacije in zelene puščice, ki me pripeljejo nazaj na mostiček.
Soteska Rio Nero, izredno lepa, zanimiva, ponekod je treba malo popaziti, sploh ker je zjutraj drsljivo, drugače res priporočam, vsaj do najnižje točke, če pa se potrudite do zavetišča, vas mogoče preseneti kaka zverinica iz pravljice
22.08.019

V tej lepi soteski je izgubil življenje mlad fant,sovaščan.Res "divja".

sobota 30.4.2022

Kot slabih pet let nazaj po 707 gor in po 703 dol, tokrat brez princeske, tudi druge sorte zverinic na poti nisem srečal..

Vreme božansko, razmere sanjske, snega nekaj malega pred glavnim vrhom, nič posebnega, in nekaj več na sosednjem vrhu, med sestopom, tam previdnost ni odveč, zimska oprema pa ni potrebna. Pomagaš si z rušjem in visečimi jeklenicami, se nekajkrat potegneš in si iz zimskih razmer ven.

Na vrhu prijetno srečanje z znanko-neznanko , L. lepo te pozdravljam, tvoja sopohodnika in sopohodnico takisto

Res fina fajn tura, skoraj bi napisal epska, pa raje ne bom, ker vem, da se zna še bolj dogajati

https://tubojan.blogspot.com/2022/04/monte-cuzzer.html

A lahko ugibamo o tisti znanki-neznanki?

Hm, seveda lahko Ampak jaz bom modro tiho, tudi če uganete

Saj veš, da sem se hecala. Sem pa brala to drugo zgodbo na facebooku.

Nimam FB, tako da ne bi vedel "kaj tam dogaja"

Zdravo, zanima me je kdo hodil v zadnjem času in ve kakšne so razmere? Hvala in lp, Miha