sobota, 3.9.2022
Parkiral pri kamnolomu marmorja, kjer me je presenetila precejšnja gneča. Panika je bila odveč, na gori smo bili samo štirje, pa še to precej vsaksebi. Po strmem kolovozu mimo razpotja proti sedlu Sissanis do spodnje planine Fleonis, tam srečanje z nebroj ovcami, in naprej mimo zgornje planine do sedla Giogo Veranis. Do tod nezahtevno s palicami, tudi še nekaj malega naprej, po avstrijski strani, kjer pa so bile trave mokre in spolzke, teren pa kar izpostavljen. Nekaj višje nazaj na laško stran, tudi tam strme in mokre trave vse do grebena, kjer sem pospravil palice. Potem pa eno samo veselje vse do vrha. Malo po tej, malo po oni strani grebena, izmenično hoja in poplezavanje, tudi nekaj zahtevnejših in precej izpostavljenih mest. Višje sem bil, slabše je bilo vreme in na vrh sem pristopil skupaj z meglo in oblaki. Počutje na vrhu vrhunsko, okrnjenim razgledom navkljub, okolica mi je domača in sem se lahko z zaprtimi očmi dodobra razgledal, vmes pa podoživel marsikaj lepega, kar sem v teh koncih doživel v minulih letih. Zadnje cajte se vse težje spravim nazaj dol, tudi danes sem se moral precej pomujati. Sestop je bil hitrejši in bolj na izi, saj so bile trave suhe, pa tudi navzdol gre običajno nekaj hitreje kot navzgor. Pri dobrem pastirju oz. pastirici sem še malce posedel, potem pa ni bilo daleč do spodnje planine, kjer sem spet občudoval nebroj ovc, ki so sedaj imele zaslužen popoldanski počitek. Prava ovčja siesta. Pastirski pes me ni bil vesel, še dobro, da je bila med nama dvojna ograja. Že blizu avta, kjer je vodno zajetje in je ob poti pipica, sem se odžejal in očedil, kmalu zatem pa že potoval nazaj domov. Čudovit, res enkraten potep, karnijska prostranstva so pravi balzam za dušo ino telo
https://tubojan.blogspot.com/2022/09/monte-fleons-raudenspitze.html