IgorZlodej4. 10. 2011 20:43:50 |
Noč sva lepo prespala v bivaku in se zjutraj še v temi odpravila proti Pelmu. Pod steno je bilo že toliko dneva, da sva ugasnila lučke in zaplezala v steno, ter se kmalu znašla na znameniti polici, ki preči celotno steno do velike krnice. Posebnih težav ni bilo, misliva celo, da avtorji vodnikov precej pretiravajo s težavami, tudi v raznih opisih je to zaslediti. Notri je vse od svedrovcev, klinov, zank, gurten, vrvi. Reklo bi se lahko ni da, ni. Kljub vsemu pa je polica izredno izpostavljena, skale pa ponekod zglajene kot na našem Triglavu, zato je potrebna velika previdnost, nevešči je brez varovanja nikakor ne bodo zmogli. Midva se nisva varovala, zato sva bila zelo hitro čez. Potem sva odvečno opremo odložila in opravila nekoliko enoličen vzpon čez širna melišča, ki pa ima vseeno eno dobro lastnost, v miru se namreč lahko razgleduješ naokoli in videti je ogromno. Po prehodu uravnave pod vršnim delom je sledilo še nekaj res lahkega plezanja do vrha in po 3 urcah in pol sva bila na vrhu. Dan brezhibno lep, popolnoma mirno ozračje, toplo in razgled, do koder je segel pogled. Sva kar nekaj časa posedela gor, potem pa kar hitro sestopila, srečala dva, ki sta se vzpenjala, sledilo je prečenje police, tokrat v nasprotni smeri, pa dol h koči, kjer sva pospravila bivak in vzela svoje stvari ter do avtomobila in mimo nove koče Gianpietro Talamini v Vodo di Cadore in preko Sapadde domov.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
(+3) | | |
|
|