Nizki vrh 2162 m z Bale

ni vse za vse!

In tako bo hvala bogu tudi ostalo

Ja, upam da bo res tako!

Peter2, tam kjer bi pred koriti oz. potokom moral zaviti levo, ja ja, tam so pa koprive nekje do podpazduhe . Še vedno so bile, kadar sem tam hodil. In imel "opečene" noge, navkljub Schoellerju im drugim high tec materialom
P.S. ali si na sedlu Vrh osojnika kaj vrgel oko na Špičico tudi dosegljiva, ne pretežka in ravno prav blizu.

Turbo, živijo!
Svet v dolini Dolič, sploh v spodnjem delu je, kot je Mihelič lepo napisal, skrajno poraščen in robat. Koprive gredo res skozi dolge hlače
Špičica je z Nizkega vrha res blizu, a vzpon nanjo "ni za našga".
Lp Peter

13.7. 2022. Čeprav si navajen brezpotij, ne gre vse tako kot si zamisliš. Sva rekla , da greva na ogledno turo in bova videla sproti kako in kaj. Namen je bil Nizki vrh. Iz Bavšice do lovske koče ni bilo težav. Tisti del , kjer je bil lani septembra težji prehod zaradi podrtega drevja je sedaj prehoden. Ko sva že mislila , da ne bo težav, ko sva zavila na vidno stezico za lovsko kočo, sva videla verjetno potko , ki pelje nižje pod koriti. A ker je imel Marijan zarisano morda nekoč prehodno pot v garminu višje in je bila nekoliko vidna sva nadaljevala . Vse do tam , kjer se je končala. Naprej pa prepadi. Ni bilo druge, kot se vračat. Tiste poti nižje pa nisva več našla. Kamorkoli sva pogledala in se nekoliko spustila je bilo prepadno. Sva se po kakšnih dveh urah iskanja spustila do lovske koče. Da bi šla na izhodišče in v Balo ni imelo smisla. Sva se odločila , da greva do sedla Kanja.Ne vem sicer kje točno , ampak kar nekajkrat se je slišal zvok padajočega kamenja na desni strani pod Grintavcem. Na sedlu sva že od daleč videla nekoga , ki je bil tam kar nekaj časa. Počakal je , da sva prišla in povedal, da je bil na Jalovcu in šel po poti s Špičke nad planino Zapotok. Da je slabo prehodna. Da ne pozna teh vrhov , ker je prvič tu. Nameraval je sestopiti v Lepeno in na Krn.Da je podor in zaprta na Bavški Grintavec sva mu povedala. Midva sva sestopila v Bavšico. Kljub vsemu prav zanimiva tura. Zagotovo prideva ali pridemo še enkrat. Ampak verjetno z Bale. Na Kanskem prevalu je bilo toplo. 18 stopinj. Potem sestop v dolino tudi vroč . Vse do 34 stopinj nižje.

Takoj za lovsko kočo je odcep levo v dolinico Dolič.

Ja Drago, zdej je kar je. Nič ni pomagalo, da sva vse opise pregledala tu na hribi net, od Miheliča, kar je opisal, pa Stritarja tudi. Na koncu naju je garmin zavedel . No ja saj vse počaka...

Podobno napako sem storil tudi sam, zvesto sem sledil aplikaciji v gozdno reber - kjer zavede tudi sprva dokaj dobra steza - prava pot pa poteka po dolinici čez visoke trave (koprive) - proti prehodu v Dolič na Dragovi sliki.

Tako je. Mi smo se takole spuščali proti LK, neprijetno skozi visoke koprive je potekala pot

Ja, Darinka, nad lovsko kočo sta šla preveč desno. Zanima me, če sta nekaj minut nad kočo opazila dva velika možica. Pred leti, ko sem 'odkrival' Pihavce, je nad kočo tudi meni zmanjkalo poti, vzel sem si čas in postavil na ključni mesti dva velika možica, ker tam kamenja ni veliko, sem ga znosil tudi od 50m daleč. Vsekakor pa je najboljša alternativa, da že par minut pred kočo, namesto, da bi prečil korito, nadaljuješ kar po njem levo navzgor. Tudi če še malo teče voda brez skrbi, par deset ali sto metrov višje bo zagotovo že suho in se da prav lepo nadaljevati po kamnih v koritu, kjer kmalu stopiš tudi na pot proti Vrhu Osojnika.
Pa srečno še naprej!
P.s. Škoda, ker nisi pregledala pihavških zapisov, tam mislim, sem to že opisal.

lijaneja, jaz se možicev ne spomnim. Sem pa Marijana vprašala in mi je napisal, da sta bila tam verjetno pri odcepu vidna možica. Ampak midva nisva vedela. Sedaj veva. Naslednjič če gremo najbrž vsi trije, gremo s planine Bala. Upam, da ne bomo zopet iskali poti , ki jih ni. Moram reči, da nisem mislila , da bova zgrešila na celi črti.. Hvala in tudi tebi srečno na poteh. Mislim, da sem gledala tudi tvoje opise. Ampak sedaj nama je vse bolj jasno.

A propos planine Bala: mi smo zadnji vikend šli na Veliki Pelc (in nato naprej proti Kloniškemu). Tudi tam je ena caka (velja tako za Pelc kot tudi za Nizki vrh), ki je sicer manj usodna, ampak ti lahko precej zagreni življenje, če tega ne veš: ne sledi markacijam do Prevale! Markirano pot se zapusti že prej, na zadnji travnati strmini pred Prevalo. Sem prilepil tudi fotko. Tam nadaljuješ naravnost in po strmih travah navzgor v smeri žleba v desnem pobočju.
Na sami Prevali imaš opravka z razbitim svetom razmetanih balvanov in ruševja, kjer je sicer nekoč potekala markirana pot, danes pa ni več absolutno ničesar. In prebijanje tam čez ti pobere kar precej časa in živcev.

jax super hvala. Morda bo šlo v( treh) lažje.

Šla sva. V sredo 20. julija. Z Bavšice nekaj pred sedmo uro zjutraj. Ko trave niti niso bile preveč rosne. Se pozna , da je manj padavin. Voda pod lovsko kočo nad planino Bala je presahnila.Nadaljevanje poti do odcepa na Prevali brez težav. Zahvala jaxsu za izčrpen odgovor in sliko, ki je prišla ravno prav. Ja želja je bila prevelika . Ampak nisva bila sama. Še trije mladci so šli po isti poti na Pelce. Hitri so bili. A potem jih je brezpotje nekoliko upočasnilo. Visoke trave. Luknje v travah. Na vse je treba misliti. Koprive so bile najmanjši problem. Tam je Marijanu kazal gps , da morava iti v desno na greben. A po nekakšni kmečki logiki se odločiva , da jo ubereva naravnost gor. Misliš , da boš hitro na sedlu. A še zdaleč ni tako. Trije pohodniki so zavili levo in jih nisva več videla. Midva sva nadaljevala vse do vznožja Nizkega vrha. S pogledom na Pihavce. Možicev tam ni bilo videt. Sploh , ker sva bila prvič v tem čarobnem brezpotnem svetu , sva iskala pristop na vrh. A je pravi? Garmin je potrdil. In ob 12. 30 sva bila na vrhu v tišini neba. Edina obiskovalca teh samotnih koncev. Na vrhu toplo. Brezvetrje. Za sestop se odločiva po grebenu in spust v Bukovska korita. Tam , kjer sva zadnjič zaman iskala pot. Najbrž ne bova več tako nekaj ur hodila po balvanih , kot sva včeraj. Dolga pot je . Sonce je ves čas pripekalo. Potem sva zagledala na srečo shojeno pot v travah, tam po tisti potki, ki preide v gozd, kjer sva zadnjič zgrešila odcep. Tam so naju koprive še dodatno božale . Pa nič zato. Naredila sva krožno pot v obe smeri. Zahtevni obe. Tu res moraš imeti dovolj vzdržljivosti. In ni se za bati, da bo kdaj po teh poteh gneča. Potem še sestop mimo lovske koče Bukovec na izhodišče. Možici so še vedno na odcepu za korita. Sestopa z Nizkega vrha v korita ne priporočam. Raje vzpon. Ampak , kdor bo tam hodil. Videz vara. Zgleda kratko. V resnici je pot kar dolga. Potem še po celotnem grebenu, kjer iščeš najboljše pot vse do vznožja Nizkega vrha.Na koncu ture presrečna oba. Zahvala nebu za krasen dan. V brezpotnem svetu sanj.

Pa je le uspelo

Lepo, mi smo šli v obratni smeri in mislim, da je tako lepše sledljiva pot. Tiste koprive so pa res svetovne....

Sliki 35 in 37 sta greben Pihavcev.

Darinka, super

Hvala Matej in djimuzl. Tokrat sva bila odločena , da greva . Tam skozi Bukovska korita se mi je zdelo najtežje.Oziroma tudi spust dol. Ko ne veš kam stopiš. Povsod visoka trava. Tako , da sva se raje odločila , da greva po skalah, kot po visokih travah. Potem sva razmišljala , da sva kar pametno naredila, da nisva sledila poti na gps za vzpon na sedlo Osojnika , ki je bil speljan bolj desno . Sva šla naravnost gor.