Po dolgem času sva spet obiskala pokljuške vrhove
. Najin prvi je bil V. Draški vrh po grebenski poti. Ta je kopna, nemarkirana, a na novo izsekana. Menim, da jo to sedaj najlepši dostop na ta vrh s Studorskega prevala. Nadaljevala sva prečno po zgornji varovani poti na Srenjski preval. Plazovi so ji prizanesli, varovala so dobra, snega ni. Tudi na M. Draški vrh je že skoraj promenada od najinega zadnjega obiska, tudi ta je kopna.
Nadaljevanje proti Blejski koči je postreglo z mešanimi občutki. Snega je v kontah za ta letni čas še vedno ogromno, a napredovanja ne ovira kaj dosti. Bolj nerazumljiva mi je zapuščenost, bolje rečeno zanemarjenost poti
. Markacije so že davno obledele, rušje marsikje krepko sili na pot. To bi še razumel v kakšnih odročnih krajih, a vrhove nad Pokljuko redno obiskujejo domači in tuji pohodniki. Predvidevam, da je skrbnik teh poti PD Bled. Priporočam jim, da gredo na oglede stanja tudi poleti, na samo pozimi
. Je pa Blejska koča lepo urejena, s prijaznima oskrbnikoma. Proti izhodišču sva se vračala po gozdnih cestah.
Stanje je opisano na datum 27.06.2021