Velikokrat sem povabil s sabo prijatelje, znance, sina - sedaj on mene
), internetne znance in nikoli z mislijo, da se bo komu kaj zgodilo. Tistega, ki je bil prvič z mano, sem kmalu opazil kam sodi in tako sem mu tudi posvetil svojo pozornost.
Nikoli nisem in tudi ne bom razmišljal v tej smeri, da se bo kaj zgodilo. Ko bom začel o tem razmišljati, bo začel hoditi sam. Ne moreš nekoga peljati v gore z mislijo, da se ti bo nekje ponesrečil ( zadnje, pa da nad mano visi še odškodninska tožba ).
Rad tudi hodim sam in iščem opuščene poti, nove dostope...rad imam tudi družbo v gorah.
Rad vzamem koga sabo, ga učim ( kolikor pač imam iskušnje ) in ga po potrebi varujem kjer smatram, da je potrebno. Potrudim se, da mu je z mano lepo in da se kaj nauči, kakor sem se jaz od svojih starejših kolegov.
Sedaj se ukvarjate z in vsemi možni scenariji, ki bi se naj zgodili...
Vzemite sabo koga, ki išče družbo in ki ni ravno iskušen. Posvetite se pozitivnim mislim in prenehajte z negativnem razmišljanjem in raznimi "hipotezami" kaj bi bilo in bo...
veliko jih je željnih pohodov v gore, pa nimajo žal družbe. Ponudite jim družbo in jih naučite kar sami znate....
lp