Pihavec in Bov. Gamsovec – razmere 7.9.2024
sta dve bljižnji in prikladni gori za obisk ter za neko krožno povezavo, tudi zato, ker imata dokaj podobno izhodišče, no mi smo ju obiskali iz sedla Luknja, do tja pa bodisi iz Zadnjice ali še malo bližje iz doline Vrat. Obe izhodiščni parkirišči sta žal plačljivi, v dolini Vrat pred Aljaževim domom je cena parkiranja že kar zasoljenih 25 Eur.
Na Pihavec - v iskanju najboljših prehodov čez spodnja melišča in nato levo čez kamin nad Miheličevo spominsko ploščo, potem pa čez zahtevno brezpotje med strmimi travami in skalnimi pragovi navzgor in malo v desno čez krotko melišče proti sedlu med Pihavcem in Vrhom nad Kamnom. Od majhnega skoraj vodoravnega skalnatega sedla nato naprej v levo, potem pa spet po bolj prijaznem svetu v ključih navzgor, vmes se najde še tudi kaka stara markacija, od nekoč označene poti, ki je vodila od Kriških podov oz. od Dovških vrat in pod severnimi stenami Bov.Gamsovca ter čez strmo melišče vse do škrbine - z nekaj zajlami in klini ter od prej omenjenega sedla dalje na razpotegnjeni in razgledni vrh.
Nekdaj označena pot je zdaj je že nekaj let zaprta zaradi zares problematične škrbine in podrtega zg.dela melišča, smo pa to pot uporabili za sestop iz Pihavca in za naslednji vzpon od Dovških vratc na Bov.Gamsovec po markirani in varovani poti, in tudi ta je - v zadnjem delu navkljub obilici železja, predvsem zaradi zračnosti in severne lege, zelo zahtevna.
Žal jo v gorah, včasih - navkljub lepi napovedi, zagode vreme, megla nas je vseskozi spremljala in le občasno ponudila nekaj drobnih razgledov. A kaj če bi se ljudje lahko pritoževali samo čez vreme …
Vzpon na Pihavec iz južni strani, od Miheličeve plošče do sedla med Pihavcem in Vrhom nad Kamnom, je v megli ali slabi vidljivosti neugoden, saj treba iskati dobre prehode in pred sabo videti cilj, kakšnih krajšanj čez stopničaste pragove ali žlebove v desno, ali pa večje obvoze v levo – gledano navzgor, pa ne priporočam. Trenutno je pot nad izstopnim žlebom kar dobro omožičena in slednji stojijo kar na pravih mestih, a za take vzpone je treba imeti nekaj tovrstne kilometrine in izkušenj. Še moja ocena težavnosti: čez Miheličev žleb I-II.(nad njim je zabit klin), v nadaljevanju povprečno I., a v mokrem so tudi strme trave lahko nevarne za zdrs.