Časi so taki, da oprezamo za potkami, ki nas še do nedavnega niso zanimale, za potkami, ki vodijo na hribčke in kuclje, mimo katerih smo vedno zrli na višje vrhove v ozadju. Kar naenkrat pa so tu pred nami, so v naši občini, so vidni, spoznati moramo le še njihova imena, ali jih pa le obnoviti. Še dobro, da jih zemljevidi že poznajo
, da nam po imenih ni potrebno spraševati, saj jih običajno tudi drugi ne poznajo
.
Na en tak vrh v naši bližini sva se odpravili danes, po tistem, ko sem prejšnji teden pri spustu s sv.Andreja ugledala eno potko, ki se je tam za križem vila nekam navzgor. Pa kam le pelje ta potka, je bilo vprašanje, ki ga je bilo potrebno doma razrešiti. Ja, na vrh Planina vendar, ki z višino 652 m celo prekaša višino sv.Andreja. Prvič slišano ime.
Pri povratku pa sva ubrali tudi eno svojo varianto, ker sva malo stikali tudi za potko na vrh Dešna v bližini. Potke sicer nisva našli, vsaj primerne ne, sva pa tako mimo vasi Bodovlje zaokrožili najino turo. No, pa še regrat sva nabrali spotoma
.