Pri spodnjem, najvišjem slapu levo po grabnu navzgor. Po prehodu (stezica) v desno na sleme ter v grapo Korošakov. Lahko bi napredoval kar po njej (višje malce zoprn ''obvoz'' skalne zapore), a se raje povzpnem v desno pobočje (strme trave). Rob pod planino dosežem po skromnih ostankih nekdanje steze.
Z Osredka proti Ambrožu po markirani poti. Po krajšem vzponu znova po svoje.
Skozi gosto živozeleno smrečje na travnato sleme (brezpotje). Levo ob ogradi strmega ovčjega pašnika bi zlahka sestopil v dolino, a turo raje dokončno zabelim.
Strmemu travnatemu jeziku na desni sledim do bridkega roba. Na njem na kratko obstaneš z občutkom slepega konca, a kakšna zabloda ...
Med divjimi grabni na desni ter stenicami na levi, za rep pocukam lepo stečino. Kakšna pika na i!
Zgornje Klemenčevo je v neposredni bližini.
Dobrih 10 min. za tem, ko se odpeljem s parkirišča, se kot iz škafa ulije.
P.s. Orientacijsko zelo zahtevno, na večih mestih velika nevarnost zdrsa.
Lp.