Končno v Bc…sem kar morala malo avto pilotirati, da se je znašel ne samo na svojem "poligonu"
Jutro obetalo in kljub temu, da danes ni »moderno« biti pozitiven
, smo mi kar pokali od ponovno nekaj novega, nekaj še neprehojenega…odpeljemo se proti Logu pod Mangartom, ter v Možnici, na izhodišču za Jerebico, pustimo avto. Žlahten izbor ture je tokrat predlagal edini gams v družbi in moram priznati, da si zasluži čisto desetko
, čeprav za vrh do tega dne še nkol čula
. Čez cesto, pri mostičku levo, mimo dveh vikendov, v katerih bi se kar dalo preživljati dneve, po makedamski cesti in ko ta zavije v levo, ujamemo stezico desno, ki se ( kar) strmo vzpenja. Ponekod je slabše vidna, ali se čisto izgubi, na poti en možic, moje ročno delo
in dve puščici, ključni za vzpon. No, mi smo eno prav predrzno prezrli
, a nič hudega, vse je v ceni raziskovanja. Se vrnemo in kmalu smo na zahtevnejšem delu poti, ozka strma stezica, kjer je tudi zajla, a je deloma prekrita s snegom, ter na enem mestu utrgana, tako, da smo ta del pazljivo prečkali. Od tu se svet omili in za kratek čas rahlo položi. Sledi še prestop v višje nadstropje, čez en nezahteven skokec, nato se pot nadaljuje po dokaj široki rami, snega vedno več, a nam sledenje ne dela težav. Vrh sramežljivo kuka nekje čisto zadaj in z vsakim višincem, je višje in dlje
. Ker smo naročili vsak svoje vreme
, smo imeli vse od sonca, snega, oblakov in vetra
. Vsake toliko se pokaže vrh Jerebice, zadaj Rombom s Črnelo, spredaj glave nad Predelom, z vsemi pridruženimi člani, hmmm, me zanima, če so iz istega "gospodinjstva", da so si tako blizu
in po dolgem času pokukamo čez planke…le kdaj spet
?
Sotrpinka se odloči pred vrhom čuvati razgleden položaj, kjer je naredila pravi zimski balkonček, mi2 pa sva »piknila« v strmino, ufff, res je strrrmo, a vrh poplača z razgledi in ambientom. Skoraj se lahko dotakneš stene in občuduješ svet nad sabo...prečudovita je ta Loška stena. Malo postojiva, upijava, preverjava znanje imena vrhov, nato previden sestop do balkončka, kjer malo nižje najamemo razgledno »malica« mesto in že nastajajo novi načrti, saj težko ostaneš ravnodušen ob obilici novo videnih stezic.
Sestop po smeri vzpona, čeprav smo našli zapise, da obstaja še en pristop, iz druge strani...mogoče pa kdaj
Tura imenitna, neobljudena, stezica je oz. je ni, en del je malo zahtevnejši, sploh zdaj, ko gre za mix drsečega listja in snega, a vsekakor priporočam željnim miru in z brezpotno ž(i)lico
op. za zimski vzpon priporočam cepin in dereze.