Te dni je kar naporno, ni minilo niti 12 ur od nočnega pohoda, že sva se z soprogo zapeljala na Kras, ali bolje rečeno do parkirišča (Štanta), od kjer vodi pot proti Cerjam. Žal so se vremenoslovci malček zmotili, vreme ni bilo več takšno, kot zjutraj, a zaradi tega se nisva belila glave. Po 35 minutah sva prispela na Cerje, kjer so bili lepi razgledi proti Julijskim Alpam, Dolomitom, Furlanski nižini, proti morju in okoliškim vrhovom. Na vrhu sva se odločila, da nadaljujeva pot do Fajti hriba. Pot pelje po grebenu, malček gor in dol, a tura je lepa. Markacije so urejene in nas lepo vodijo po robu, a ko se zavije desno na Fajti hrib (464 m) na makadamski poti, ki se rahlo vzpenja ni videti markacije, ki je nekako 2 metra iz poti, tako, da zlahka zgrešiš pot proti vrhu. Na vrhu je lično urejena informacijska tabla, ki opisuje dogodke iz I. svetovne vojne. Od tu so lepi razgledi proti morju, proti J. Alpam in Trnovski planoti, pa žal razgledati niso bili lepi saj jih je prekrivala nizka oblačnost oz. megla. Po isti poti se vračava nazaj na izhodiščno točko, vmes poslikam tudi sončno zahod.