23.7.2024
Zgodnji štart iz vasice Čadrg, saj je bil za popoldan napovedan dež. Zastavljena pot: Planina Kal - Tolminski Kuk - Zeleni vrh - Podrta gora - sedlo Škrbina - povratek pod vzhodnimi pobočji Tolminskega Migovca do sedla Na Rešlju in nazaj na izhodišče, kjer me je čakalo kosilo.
Dopoldanska napoved je "zdržala" v piko in sem bil nagrajen s krasnim vremenom. Na celi poti ni bilo žive duše in sem imel celi greben samo zase
. Šele ob povratku (ca 11.00) srečal tri pohodnice, ki so rinile gor iz smeri Raven proti Škrbini. Upam, da jih ni napralo, sej je kasneje res prišel dež.
Zjutraj je na vrhu Tolminskega Kuka bilo zelo vetrovno, kasneje na Podrti gori brezvetrje.
Prvič na Podrti gori. Najprej na zahodni Mali vrh, potem sem iz sedla naprej nadaljeval na južno stran pod skalami in iskal prehod gor. In sem v prvo tudi zgrešil - prišel sem ven na greben preveč levo, ravno pred tisto gladko plato, čez katero lezejo mnogi, ki uberejo grebenski pristop. Kot nadobudnemu laiku se mi samemu ni lezlo čez njo in sem raje obhodil greben po severni strani nazaj do sedla in spet na južno stran iskati prehod na vrh. No, v drugo sem že približno videl, kje sem in sem našel relativno udoben prehod do vrha Podrte gore. Nekih večjih posebnosti ob vzponu recimo da ni. Je veliko kompaktnih oprimkov, je pa treba biti vseskozi pozoren na stope in šoder na policah.
Na vrhu sem se dolgo zadržal - sončkanje ob idealni temperaturi in brezvetrju ter uživanje ob osupljivih razgledih na Bohinjsko jezero in vse ostalo naokoli.
Ob sestopu mi je bila najbolj zoprna pošodrana strmina med skalami in travami. Nikakor ne bi pa rad hodil tod, ko je več "prometa", saj je skoraj nemogoče, da ne bi prožil kakšnega kamna. Bodisi med sestopom, bodisi med prečenjem in iskanjem prehodov. Jaz sem jih prožil 2x, pa recimo, da sem pazil...
Ali pač ne dovolj.
Ampak, kot sem rekel, k sreči ni bilo žive duše naokoli
Za konec, potka med rušjem na vzhodni strani Migovca je pravi botanični vrt - pravi posladek proti zaključku ture.