Saj mi je kar nerodno, da tole napišem, ampak resnica je ta, da se nekaj sto metrov od našega doma prične pot skozi gozd, ki v končni fazi pripelje v samo osrčje Polhograjskega hribovja, pa si v osmih letih, od kar tu stanujemo, še nismo vzeli čas zanjo
. In ker so otroci danes imeli »šiht« (delovno soboto v šoli), šli so na pohod, si tudi sama vzamem čas za en sprehod…Ker moja »boljša polovica« ni mogla z mano, »nafehtam« zjutraj vsaj prevoz do vasi Belica, ki si jo vzamem za izhodišče, potem pa dolga pot peš do doma…Najprej na Polhograjsko Grmado, pa na Katarino, obvezno na Svetega Jakoba, pa na Jeterbenk, spust na Slavkov dom, do Bormesa in preko Dvorskega hriba v domačo vas Dvor. Pot sama ni naporna, se pa nabere kar nekaj uric čez vse te hribčke…Ob poti pa vse cvetoče in vse zeleno, da se spočijejo oči…Včasih res ni treba daleč in visoko, da preživiš lep dan v naravi…