Ob avtocesti: Maribor-Celja malo pred predorom Golo Rebro sem začutil zbadanje v podplatih, kar se je dogajalo v desnem čevlju. Mislil sem, da sem dobil v čevlje kamenčke. Dokončno pa sem se moral ustaviti na mostu čez Dravinjo. Zbadanje je postalo neznosno. Sezujem si čevelj in najdem trd, bodeč predmet v čevlju. Mislil sem, da imam neki bodoči del, ki se je pojavil kot anomalija iz dela športnega čevlja. Ta razlaga mi je bila zelo nelogična, vendar sem pomislil samo na to. Ker s takimi čevlji nisem mogel več nadaljevati, sem pomislil, da bom moral poklicati taksi. Že naslednji trenutek se mi je porodila rešilna misel, da lahko obujem Teva sandale in elegantno nadaljujem pot. To sem storil in nadaljeval pot do Loč.
Ves čas od sobote do ponedeljka so me mučile misli, kako tako ustrezajoča čevlja kot sta Hoka one Bondi, ima desni čevelj tako grozno napako: neki oster predmet, ki je vgrajen v čevlje. Hoja v njih se mi zdi kot bi hodil po blazinah. Tudi žulji se ne pojavljajo.
Ko se v ponedeljek usedem v popoldanskih urah na domačo klopco in popolnoma odvežem čevelj s pomočjo vezalk, grem še enkrat gledat notranjost čevlja in bodeči del še kar štrli kot v preteklosti. Takrat pa me prešine odrešilna misel, obrnem čevelj, da vidim zunanjost podplata. Zagledam glavico žeblja. Dokaj velik žebelj se mi je zabodel v čevelj in prodrl do podplata in še naprej, da je gledal cirka 3 mm iz ven iz vložka. Stvari so mi postale jasne. Žebelj se je zasadil v čevelj samodejno, malo pod kotom, kot bi ga nekdo načrtno potisnil v njega. Človek si reče: "Saj ni res, pa je."
Žebelj sem potegnil iz čevlja in odvrgel v smetnjak za mešane odpadke. Sem pa vesel, da s kvalitetnimi Hoka čevlji ni nič narobe. Malo me le skrbi, ali bo v mokrem vremenu skozi obstoječo luknjico, prišlo kaj vode v čevelj.
To so edine posledice tega vražjega žeblja. Čudim se, da se mi ni popolnoma zarjavel žebelj zasadil v podplat, kar bi bilo vsekakor zelo slabo. Slutim pa, kje sem ga dobil, kajti v glavi imam sliko, ko sem šel mimo nekih lesenih letev, poleg pa so bili žeblji. Že takrat sem si rekel: "Pazi, da ne pohodiš kakšnega žeblja". Pa ravno to se je zgodilo. Verjetno je postopoma prodiral v čevelj. Skoraj ne verjetno se mi zdi, da bi prodrl takoj. Kajti takrat, bi takoj začutil bolečino.