Prečenje Mišelj vrh-Mišeljski konec

Bagi kdaj ste pa to hodili? Smo hoteli opraviti enako pot pa v takem vremenu res ni za hodit. Upamo, da bo v torek že dovolj stabilno vreme in da bo sneg pobralo. In upamo, da bomo zadeli pravega možiclja. Prvič gremo.

Odcep je na višini 1800mnm do 1820mnm

Bravoooo, lepa tura ki kar kliče po ponovitvi

Taubi4 najlepša hvala za namig.

Kako je kaj s parkiranjem na koncu ceste na Pokljuki? Je velika gneča čez teden?

Včeraj je bila gneča, zjutraj ob 4h že nekaj, ki so bili čez noč ..ob 12h avto pri avtu

28.8.2018 zutraj ob 6h je bilo 5 avtov. Zvečer pa vse polno. Zjutraj je bila cesta prevozna. Čez dan pa verjetno poteka sečnja lesa. Oznaka za popolno zaporo ceste.

Čestitam za opravljeno turo.
Sem podoživel približno enako turo. Res je lepo v tistih koncih.
http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=6868&stran=1
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez

Pred dnevi sem bil na Mišelj koncu, ... se opravičujem bralcem, če spet pogrevam staro temo, ampak vseeno: vprašanje sestopa iz vrha na zahodno stran proti Hribaricam ?!?
Navkljub temu, da sem prebral nekaj tukajšnjih forumskih zapisov in Habjanov opis v knjigi Brezpotja, ... tam zgoraj nisem našel nobenega klina za pomoč pri spustu? Ali kdo ve zanj, kje je in pozna mikrolokacijo?, ... sicer pa kateri žleb na slikah za sestop je lažji?

Jaz sem se vedno vračal nazaj in pridobil kakšno minuto.

gams1, jaz sem bil poleti tam in sem šel gor po grapi desno od vrisane smeri na sliki. Najprej preplezaš skok in nato v vstopu v grapo je na desni strani starejši svedrovec. Z črno je označeno kje sem jaz šel, z zeleno je označeno mesto kjer se ob vstopu v grapo na desni nahaja starejši svedrovec.

Tako nekako sem šel tudi jaz v sestopu zgornji del, vendar pod svedrovcem navpično po tisti grapi, v njej je star jeseničan

Aj, jaj, jaj.........VODNIKOV DOM na Velem polju!!!!! V petek popoldne smo se povzpeli iz Rudnega polja do Vodnikovega doma, da bi tam prespali in se naslednji dan podali na zgoraj opisano prečenje. Že prej smo rezervirali mesto po telefonu, obvestili ponovno v petek zjutraj, da pridemo proti večeru.........Pridemo do tja in kaj ugotovimo, da je že vse polno. Poslali so nas do spodnje planšarije, kjer smo našli še štiri pohodnike, ki so bili v isti situaciji. Tam smo ugotovili, da so skoraj vsa ležišča zasedena in da planšar sploh ni bil obveščen o našem prihodu. Meni je šlo dobro, saj se je našlo še eno mesto. Ostali pa so morali spati v bližnji leseni kočici, ki je občasno tudi kapela, še kar udobna. Toda, kaj ko je primanjkovalo odej, mi pa nismo imeli sabo spalnih vreč............No prvo noč je bilo malo --precej mrzlo za nekatere, je bilo pa boljše naslednji dan, saj smo se kar fajn segreli na dolgi turi. Naslednjo noč pa smo dobili vsi mesto v planšariji. V končni fazi smo ugotovili, da je tam še zelo bolj udobno, prijazno in domače kot pa v Vodnikovem domu. Starejši, a zelo mladosten in vitalen par, skrbi za 65 krav, pa še občasno ponuja prenočišče, pripravi zajtrk z domačim kruhom, maslom in mlekom, za kosilo in večerjo ti skuha odlične žgance s kislim mlekom............skratka bil je neprijeten začetek z odličnim koncem. Prijazen oskrbnik nam je zelo zgodaj zjutraj nakazal pravo pot, ki nas je pripeljala do planine pod Mišelj vrhom. Tu smo videli trop gamsov, ene trinajst jih je bilo..........Ko smo dospeli do ruševja, nas je velik možic usmeril desno na neoznačeno pot. Pot nas je čez travnato ravnico pripeljala v gruščato grapo, na melišče in na travnato sedlo. Od tod je našo pozornost prevzel Triglav v vsej svoji lepoti. Zavili smo levo proti vrhu, malo iskali najlažji prehod in se po grapi povzpeli do položnejšega terena in do vrha. Tu sta nas dohitela še dva mladeniča z Jezerskega, tako da smo pot nadaljevali občasno skupaj. Hoja po zelo razglednem grebenu nam ni povzročila večjih težav in dokaj hitro smo se znašli na zadnjm delu vzpona, ki ni težaven. Naš prijatelj je ta zadnji del opustil,ker je neprespana noč zaradi mraza pustila svoj pečat. Po sestopu z vrha po isti poti, smo zavili levo proti Doliču in po slikoviti Velski dolini ponovno dospeli do planšarije, kjer je gospa Tina poskrbela s toplo besedo in dobro hrano, da smo nadoknadili izgubljene moči. Naslednji dan smo se poslovili z izredno lepimi občutki in poleg telesa je bila nahranjena predvsem duša.

Živjo. Združil bi pot na Kanjavec in Mišelj konec v lepi dvo dnevni turi.
Je smiselno najprej iti na Kanjavec in potem na Mišelj konec in naprej proti izhodišču?
Bi bilo za krožno pot najboljše izbrati planino Blato?

Seveda lahko tudi z Blata na Laz in za Debelim vrhom na Kanjavec in do Doliča. Drugi dan na Mišeljski konec, pa povratek čez Hribarice in za Debelim vrhom, ali pa mimo Škednjovca, Stogov in Krstenice do planine Blato.

Kaj pa vzpon iz Planine Blato skozi miseljsko skupino? Je tezja varianta?

Po mojem je optimalna varianta: Blato - Krstenica - Pl. pod Mišelj vrhom - Koštrunovec - M. Vrh - M.Konec - Dolič (spanje), drugi dan pa na Kanjavec, povratek pa bodisi po dolini sedmerih ali pa Za Kopico. Del od Planine pod Mišelj vrhom je brezpotje, vendar orientacija ni pretirano težavna. Edino malo zahtevnejše mesto je kamin pri vzponu s Koštrunovca na Mišeljski vrh. Srečno.

V torek končno opravil to čudovito prečenje. Razgledi so res fantastični in uživanje v samoti, ko veš, da se nedaleč od tebe vali avtocesta.
Samo...malo preveč dobesedno vzel brezpotje in poskušal neke nove variante...ki jih ne priporočam

https://trobec.blogspot.com/2023/08/miseljski-greben-1582023.html

To je res prelepo prečenje v teh koncih. Že na "avtocesti" ni več prometa, kaj šele tu gori. Jesenske barve se sramežljivo odkrivajo..

Spet so nama zadišali domači hribi in zato obiskujeva vrhove, ki jih že dolgo, dolgo nisva. Eden takih je Mišelj greben z njegovim vazalom Koštrunovcem. Nanj sva se odpravila s Pokljuke. Blizu je, tako da nisva rabila prezgodaj vstati in še eno redkih brezplačnih parkirišč ima .

Uvod je znan, že mnogokrat prehojen. Po triglavski magistrali sva se čez Studorski preval spustila na pobočje pod Toscem. Tu sva srečavala številne pohodnike, ki so se odpravljali na našega očaka. Nekateri lahkih, drugi težkih nog, a vsi z istim ciljem.

To pot pa sva na odcepu za Voje zapustila in se po prečni bližnjici spustila do planine pod Mišelj vrhom. Tam sva nekaj časa sledila markirano pot in se pri rogatcih odcepila desno na neoznačeno pot. Ta odcep je pomemben, a je slabo viden in ga je zlahka zgrešiti. Še višje sva pri velikem balvanu zavila po svoje v smeri Koštrunovca. Sledila sva živalske stečine, saj je marsikateri prehod zaraščen in bi izgubila preveč časa z iskanjem najkrajše poti. Kakšnih večjih težav nisva imela in kmalu sva stala na prvem vrhu, Koštrunovcu. Je pa na tej poti toliko planik, da kljub pazljivosti zagotovo kakšno pohodiš.

Sledil je eden od težjih delov, vzpon na Mišelj vrh. Predelati je treba kar nekaj višincev, ključni del pa je kamin s plezanjem do dvojke. Najlažje ga je premagati po desni rampi, je pa skala zaobljena in brez pravih oprimkov. Tudi nadaljevanje je strmo in krušljivo, tako da previdnost ni odveč. Spust z vrha in nadaljevanje po grebenu tudi postreže z dobro mero zahtevnosti. Greben je na nekaj mestih precej ozek, smer v nadaljevanju včasih vprašljiva, nekaj je tudi poplezavanja po krušljivem terenu. Ravno nasprotno je vzpon na Mišelj konec BP in solidno uhojen.

Povratek je potekal po Velski dolino do Vodnikovega doma in še naprej po jutranji poti čez Studorski preval na izhodišče. Dolga pot, ki jo bova še ponovila . Več v foto-zgodbi …