Ravna gora 694 m

magari ni tako daleč od mene , prvič na Ravno goro, pa ne zadnjič. Niti nisem dobro poznal poti, do konca asfalta, pa dalje, v gozdu levo do križa, pa spet dalje. No pot malo slabo markirana, pa sem Šel namesto proti Pustemu vrhu navzgor, kar naravnost proti prevalu Velika vrata pa pol desno gor. Kdor pozna to pot mu je vse jasno, jaz pa kar iskal,redke markacije pa ogromno podrtega drevja.Zgleda da se ta pot redko uporablja. Marx, lajči, no pa ostali maheri prosim tam okol, kje pa greš levo da greš pod v, pečine, res me je potegnilo, lepo je

V Švecih pri zadnji bajti levo in ne morš falit Velikih pečin.

hvala lajči, maš štrudl v dobrem, pri Rudijevem

Pa je bil danes čas za skok na Ravno goro, kar hitro sva prišla v Cvetlin.
Pečine so kar vabile, začeten skok je res najbolj zahteven, posebaj za tiste, ki so malo manjše postave.
Ampak - kako še mora biti tam v poletni sezoni, ko sva še danes pozdravila klopa, ki je kar hitel v varno zavetje kože, da se seveda nasiti.
Me res več ne mika na Pečine, me spominja na Krvavico, mislim glede klopov.
Filipčeva koča pa je bila odprta, pa seveda ne pozabite na kune.

V poletni vročini težko dobiš klopa ker se skrijejo. Tudi za € se da kaj dobit pa še poceni!
Danes pa je bilo veliko pohodnikov na Ravni gori. Poti pa blatne in spolzke.

Včeraj se zapeljem po AC mimo Celja, Maribora in Ptuja. Na vožnji proti Halozam vidim kurente. Seveda Pust je in na Ptujskem smo! Nato pa do Haloz, od tam čez meddržavni mejni prehod Varnica in direkt v Cvetlin ki je le kak kilometer, dva čez mejo. Tam parkiram in se napotim. Škoda ker sem v opisu spregledal, da se da parkirati tudi pri Švecu. Prihranil bi si trapanje po asfaltu. Če bi bila pot gozdna bi bilo v redu.

Pri Švecu vprašam mamco, kje se gre po plezalni gor. Ni še slišala za plezalno. Morda sem se narobe izrazil. No potem me napoti do Pečin. Pri markaciji na drogu grem levo. Res je potem nek zidani izvir pa njiva, ki glede na velikost nikakor ne more biti koruzna kot pravi opis na teh straneh, no potem pa pridem v gozd, sledim markacijam po skalah in pridem do zajl. Začetni skalni skok se na prvi pogled ne zdi tako težek a vendar sem se moral kar potruditi. Ocenil bi ga z nekje B/C morda celo C. Ostalo naprej je največ A/B. Nekaj je še zajl in klinov in že sem pri križu. Kratka in sladka! Je pa zanimivo speljana.

Pri križu se razgledam in nato naprej. Pot se malo spusti in priključi 'normalki', potem na naslednjem križišču skoraj zgrešim odcep v desno, ki je nekoliko manj opazen. Po kakih 15. min sem nato na Pustem duhu kjer je dom še zaprt. Napotim se proti cerkvici nato pa na vrh. Razgledni stolp za razliko od običajnih nima stopnic temveč se je treba povzpeti po lestvi. Vzpon nevrtoglavim, ki so že kdaj plezali po lojtri ne bi smel povzročati večjih težav.

Razgled glede na oblačno vreme niti ni bil slab: Medvednica, Boč, Donačka gora, Pohorje, Varaždin s svojim jezerom in naprej širna panonska ravnina. Vidim tudi del nekega drugega jezera a dvomim da je bil Balaton, ki naj bi se od tod videl le v jasnem vremenu.

Potem grem do Filićevega doma kjer se podprem z 'varivom' iz zelenjave in žitaric ter Velebitskim pirom. Potem se podam še na učno pot 'Balkon'. To ni običajna učna pot saj je večji del varovana z zajlo. Zaradi gozda pa ni prepadna in tudi morda primerna za ne prehude vrtoglavce. Je krožna, lahko začnemo pri balkonu ali pa od Doma. Vmes je eno križišče kjer gremo v prvem primeru desno, v drugem pa levo. Jaz sem šel v smeri od Doma in sem iz druge strani šele videl da je pot zaprta. Razlog mi sicer ni znan. Na pol poti sem tudi videl zajle in kline strmo v skalo, imelo me je že da si nataknem opremo in probam a ferata naj bi bila še v gradnji poleg tega tudi še ni markirana. Ravna gora je že na tisti strani meje, kjer do gradnje novih ferat očitno nimajo predsodkov.

Od doma grem nazaj in do avta po lažji poti, na koncu me zopet čaka zoprn asfalt. V oštariji še na en pir. Tam je bilo polno Slovencev (verjetno hodijo na poceni pir ) in z enim se tudi malo zapletem v pogovor.

Potem se odpeljem še v Kumrovec kjer so vas prav lepo uredili v nekakšno 'etno vas' oz. muzej na prostem kakršnih sem bil vajen po Evropi ko sem še bolj obiskoval dolinske kot višinske kraje Se pa ne spomnim da bi kaj takega imeli pri nas. Ena od hiš je seveda Maršalova. Nisem vedel, da je bil v Kumrovcu sam Richard Nixon!

Od tam pa se preko Podčetrtka(kjer se zopet malo podprem) in City Parka v Celju(obvezen sladoled ) odpeljem domov.

Motali smo se po Ptuju in bilo je ravno prav časa za obisk Ravne gore. Ker je, kot pravi VanSims sam, že on trapal po asfaltu, in se mi radi učimo na tujih napakah,nam ni bilo treba . Brez da prebereš opise, te poti ne najdeš. Ni tablic, ni markacij. Pojavijo se tam, kjer je že očitno, da si prav. Pečine so zanimive, škoda ker jih ni več. V nadaljevanju smo si (slučajno) izbrali pot, ki po levi obide Pusti duh, tako da smo do njega prišli nazaj od kapele, dol pa potem po direktni. Pol Ravne gore je še ostalo neraziskane, tudi za Trakoščane ni bilo časa. Ker predhodnik ni nič slikal, sem jaz malo več.

danes (15.06.2014.) na Ravni gori. Namen je bil preplezati plezalku pod razglednikom Balkon. In sva jo! Ampak ... ja tista ferata je zares zahtevna. Tehnično so klini bol na redko in je pogosto potrebno uporabljati skalo za napredovanje. Preziskušnja pride tudi vmes. Psihički to ni ferata za vrtoglave ker je v zadnji tretini občutek kot da visiš nad ogromno provalijo (v resnici ni tak. Ampak skala je skoraj navpična). Na pol ferate je mogoče zbirat lažju levu varijantu (tu pak bomo prečili gladke skalnate plošče , kar je zelo hudo za moje poškodovano koleno) , desna težja varijanta gre skoz previsnu skalu in bi zahtevnost tukaj bila D... . Ne vem ali bo kdo dovolno nor da tisto feratu spleza brez samovarovanja , tudi čelada je potrebna , deli so krušljivi.
Da se pride na feratu je potrebno od Filićeveg doma iti navzdol po učni gozdni poti. Na najnižoj točki te poti se začne ferata , izide pak nazaj malo južno od razglednika Balkon (na opisu učne gozdne poti je štart na sliki št. 16).

Potrudil se bom opis te ferate v nekateri prihodnosti dati tukaj na splet (ne vem edino kak bom fotografiral , ker je ferata res zahtevna in je malo mesta za počitek).

Še enkrat - klinov je dovolj , ampak je pogosto potrebno uporabljat tudi skale. Ni za vrtoglave.

Da jo usporejam , lažja je od Lavamünda , ampak težja od recimo plezalke na Rogatec... Večinom je težavnost B/C.

Z menoj je bil frend Krešo , srečala sva tudi Lajčija!

Obisk Ravne gore po zelo dolgem času, medtem so naredili zanimivo ferato, ki smo jo tudi preizkusili. ferata je kar zahtevna posebaj desna varianta, po mojem so jeklenice premalo našpanane, drugač pa zanimiva, kratka i slatka.

Včeraj na Ravno goro po plezalni poti Lahko rečem le, da gre za krasno nižinsko plezalno pot Od križa sva šla naprej še do Doma Pusti Duh, Cerkve Pusti Duh in razglednega stolpa. Vračala pa sva se čez navadno pot v Cvetlin.

Več slik iz ture si lahko ogledate na spletni strani Planinksega društva Matica Murska Sobota: http://www.mojalbum.com/pdmaticams/20140702-ravna-gora-plez-pot-velike-pecine/pogled-na-ravno-goro/21808576

To nedeljo (24.01.) Na Ravni goti. štart ob zadnjim hižami v Žarovnici , pa navzgor po cesti do gornjeg konca soteske Hudi Viher. Cesta se tu položi in zavine ostro na zahod , mi pa na dobro označen odcep na vzhod in kar strmo navzgor do negdanje kmetije Juriša (bolj poznato kot Jurišina hiža).Od tod je lep razgled na notarnjost Ravne gore.
Od Jurišine hiže po gozdni cesti naprej na sever. Ko ta zavine navzdol na užjo stezo desno in malo po orientaciji do lovske hiže. Tu skoz pas smrekoveg gozda do "najvišjeg" vrha Ravne gore.
Zdaj navzdol na preval Velika vrata (Lep razgled na sever - Ptuj in okolica) pa spet po neuradni poti na dom Pusti duh (zaprto) in končno tudi do Filićeveg doma.
Po krajši okrepi navzdol po poti Babice , ampak z skretanjem na pot Lapornjak in do vozila.

Zakaj "najvišji" vrh?
Do nekjer 2006 je vrh na zahodnem hrbtu med dva doma veljal za najvišji z 686 mnm.
Potem je 2006 izmeren vrh na severnem hrbtu in je izvedeno da taj ima 690 metrov , na kaj so pogosto upozarjali meštani vasi Višnjica v severnem vznožju. Tudi ko se gleda z Ptuja se zdi da je ta vrh najvišji. Zdak je 2007 ta vrh uradno postal najvišji vrh Ravne gore in je na njega speljana varianta poti. Na planninski markaciji in na smerokazih še vedno je to "najvišji" vrh Ravne gore.
Ampak...
Nekjer 2012 godine je spet izmeren tudi vrh med dva doma. Kota 686 je kota cerkvice Trijeh kralji ki se nahaja malo pod vrhom. Skala pokraj razglednog stolpa je izmerena z 694 (nekateri viri pravijo tudi 696) mnm. In je to zares najvišji vrh Ravne gore... Mogoče le do nekaterih novih meritev...

Z menoj je na pohodu bil tudi frend Cviko.

Danes družinsko naredili krog Meljan - Pusti duh - Filićev dom - Meljan.
Filićev dom je bil odprt in smo si privoščili zelo okusen čaj, imajo tudi žig od vrha, saj je na samem vrhu žig skoraj v celoti uničen.