Nestabilno poletno vreme nama preprečuje daljše izzive, zato pridno obiskujeva domače gore. Predvsem tiste, kjer že res dolgo nisva bila in ena od teh je Razor. Noben dostop ni prav kratek, midva sva izbrala tistega s čim manj vožnje

.
Štartala sva pri *Ruskem križu* na vršiški cesti, se odpravila proti Krnici in čez Kriško steno stopila na zgornjo planoto. Postanek sva naredila v Pogačnikovem domu na Kriških podih in se po vročih pobočjih podala na Razor. Mini feratico proti vrhu poznava, se ji pa lahko reče kratka in sladka

. Sledil je povratek do sedla, smer Vršič in spust po severnih pobočjih Razorja do zelenice z razcepom poti. Tam sva sledila spodnjo pot proti Mlinarici in se po vročem in soparnem prečenju končno pridružila zgornji poti proti Vršiču. Sledil je še sestop po stari cesti do Tonkine koče, nato sva nekaj malega asfaltala in se po bližnjici spustila do tretjega ovinka. Tam sva že zagledala avto in s tem zaključila krog. Več v foto-zgodbi …
Celotna pot je brez posebnosti. Kriška stena je zagruščena kot je vedno bila, podobno je s sestopom po severni strani Razorja. Snega ni nikjer, pohodnikov tudi ne. V Pogačnikovem domu dela sama mladina, postrežena pa sva bila takoj. Frišno skuhana in odlična kava=3€, pločevinka Uniona=6€.