Trgam dvanajst letno pajčevino na tem naslovu, čeprav le-ta najbolj ne ustreza.
Po sobotnem šmarnogorskem prazniku, sem užival v lepem jesenskem dnevu tudi včeraj. Obiskal sem namreč Stenar in Razor, če pa bi vedel za ta naslov
, bi si pa vzel še slabe pol urce za Križ.
Kmalu po sedmi brezplačno
parkiram v Vratih, kjer je glede na super dan zelo malo avtomobilov. Pri štirih stopinjah in pol startam v kratkih hlačah, saj je temperatura hitro naraščala (z višino in brzino)
Pod Sovatno preplašimo zmedenega gamsa, saj se nas je naenkrat skupaj znašlo kar pet ljudi. Dva sta imela za cilj Razor, drugi par Bovški Gamsovec, jaz pa skrenem proti Stenarju. Na vrhu neverjetno mirno in toplo, če ne bi imel v planu še en hrib, bi kar zalegel. Spustim se do Pogačnikovega doma, obesim mokre cunje in nadaljujem proti Razorju. Ta je bil bolj obljuden, saj srečam kar sedem ljudi. Zaradi rahlih koprenc ni bilo v času zadrževanja na vrhu tako vroče, kot na Stenarju, že pod sedlom Planja so nenadoma izginile in bi bile dolge hlače ali pulover zopet odveč. Varovala tik pod vrhom so v brezhibnem stanju (jih vsako leto kontroliram
), na sneg pa praktično ni bilo nujno potrebno stopiti nikjer. Ob drugem postanku pred Pogačnikom počistim do kraja malico, spodaj, v Bukovlju pa si natočim odlične hladne vode.
Opravičujem se turističnemu paru, ker nisem vedel za spomenik planincem ob poti(sedaj vem), po katerem sta spraševala.Nahaja se le pet minut od odcepa za Sovatno v smeri Luknje.
Še do Dani na pir, ob šestih pa me je doma že čakalo kosilo...