Sobotna noč (4.8.) nad Collino je bila deževna, jutro ni obetalo najboljšega vremena, zato sva se za cilj odločala po etapah. Najprej od koče Tolazzi do jezera Volayer see, nadaljevala na Rauchkofel, ki je bil "čist", brez megle ali oblačnosti, medtem ko sta se po sosednjem Mt. Cogliansu podila megla in oblačnost. Ta se je na trenutke dvigala, pa spet spuščala, zato sva se ob sestopu z Rauchkofla odločila, da se po ferati Weg de 26er, povzpneva še na ta vrh. In presneto bi se grizla, če bi od namere odstopila. Na južno stran se je namreč pokazala čisto drugačna slika....jasno, vidljivost dobra....Ferata je lepa, skala kompaktna, jeklenice neprekinjeno, le stopov je na nekaterih predelih malo, zlasti na eni od prečk. Tam sva tudi doživela pravi rafal drobnih in manj drobnih skalnih okruškov, ki so prižvižgali mimo naju. Resnično so poskrbele za dodaten adrenalin
, pa se je vse srečno izteklo in nisva bila tarča nobeni od njih.Na vrhu sva seveda pozvonila in se po poti 145 in nato 143 spustila mimo koče Marinelli na izhodišče. Prvi dan Karnijcev je bil več kot lepo preživet in doživet.