Dolgo je bila v planu tura do Rifugio Zacchi, v petek pa sem jo končno realiziral. Iz Kranjske gore mimo Podkorena in jezerca pri Ratečah v Italijo, kjer nadaljujem po Kolesarski stezi do odcepa za Belopeška jezera, kjer pa ne zavijem proti njim ampak nadaljujem po stezi še nekaj km. Stezo zapustim, kol le ta prečka cesto, ki vodi do jezer in se ji priključim precej nižje kot kolesarska steza. To pomeni še dodatni vzpon
do spodnjega jezera.Nadaljujem mimo njega do zgornjega, kjer se po rahlem spustu konča asfalt in končno pride na vrsto makadamska podlaga. Od tu naprej se cesta lepo zložno dviga, bolj kot pa se bližaš cilju bolj postaja strma. Je pa speljana lepo v serpentinah, ki omogočajo nekaj počitka, prav tako pa za premagovanje utrujenosti služijo izjemni razgledi na Mangart in njegovo steno ter ostale vršace v okolici. Na koncu pa te za nagrado pričaka še betoniran odsek, ki pa ne predstavlja nobenih težav. Že med potjo sem srečal precej obiskovalcev, pred kočo pa nepopisna gneča. Zato se gori ne zadržujem prav dolgo in začnem spust nazaj v dolino. Spustim se po poti vzpona. V Ratečah pa zavijem še do Planice, ki sicer ni bila v planu, ampak ker je cesta obnovljena pa sem se z veseljem zapeljal še do skakalnic.
Turo pa zaključim z kapučinom, sladoledom in namakanjem nog v Jasni.
Lepa tura, predvsem pa je bila opazna razlika v infrastrukturi (pot, infotable, smerokazi...) Se vidi koliko kolesarstvo cenijo v eni in koliko v drugi državi