Rjavina čez Teme, 15.11.2024
Ta pa je bila precej daljša, kot sem si mislil!
Zjutraj v Krmi pol ducata avtomobilov. Soliden mraz (-6), ampak ta božji mir zjutraj... Je pravi balzam za dušo. Krma je zasnežena, ca 2 cm pršiča, ravno dovolj za krasno vzdušje. Malo kasneje je kalil mir helikopter, ki je več krat preletaval sem ter tja do Kredarice.
Za gor sem šel po markirani poti v smeri Dovških vratc. Poti čez Teme ne poznam in ja, sem falil. Sem gledal zemljevide in slepo verjel, da je »pravi« pristop do Temena vrisana pot PP. No, poti od tam gor ni bilo nobene in sem bluzil in prečil po svoje. Ko sem prišel na hrbet s katerega se odpre pogled proti meliščem in Temenu, sem v videl v daljavi nižje travnik in tam sledi poti.Takoj mi je bilo jasno, da sem povsem previsoko. Ker nisem želel izmišljevati tople vode, pa še zelo sem si želel ogledati ostanke letala, sem prečkal nazaj navzdol čez škrapljast svet, dokler se nisem na eni točki priključil na pravo pot. Ravno blizu enega možica sem prišel "ven". Sem pri tem naredil kar ovinek in odvečne višince…
Tudi pri tistem kratkem vzponu na teme nisem zadel idealnega prehoda. No ja, ko potem pogledaš nazaj od zgoraj, ti vse jasno.
Sicer danes nisem bil ravno pravi in mi je primanjkovalo energije. Je vse šlo bolj počasi. Verjetno posledica viroze od prejšnjega tedna. Tisti vzpon od Temena do vrha Rjavine me je skoraj pokončal!
So pa bili krasni razgledi, Piranski zaliv skoraj kot na dlani. Gor na grebenu Rjavine je bilo ponekod še vedno nekaj napihanega pršiča, ampak ni predstavljal večjega dejavnika kar se tiče varnosti. Nikjer ni bilo nič trdo in pomrznjeno. Je bila kar uživancija.
Nazaj do Velega Polja po lovski. Sestop v Krmo se pa vleče kot jara kača. K avtu sem se vrnil debelo po sončnem zahodu.
Obračun obrokov: en croissant, dva sendviča, dve Frutabeli in še sirova štručka.
En Snickers pa je začuda preživel. Zaradi spleta okoliščin, zame najtežja tura letos.