Sassongher

nedelja, 24.7.2022

Izhodišče sem imel v Verdi-La Ila, torej doma oziroma v apartmaju. Bicikel v eni garaži, avto v drugi, jaz pa v gojzarje in peš od doma Do Funtanacie sem se zbudil, od tam do vrha pa (po)matral Krasna pot pod čarobnimi vršaci mi je šla dobro izpod nog, čeravno pravega koraka nisem in nisem ujel. Vreme je bilo kot naročeno za potep, nočni dež je pregnal soparo in vročino, jutro je bilo precej sveže. Iz gozda sem prišel v krasno dolinico, po njej do prvega razpotja, tod sem kasneje v dolino izbral drugo pot, nadaljeval do drugega razpotja in od tam proti vrhu. Nekaj prej me je čakal krajši zavarovani del, ki sem ga zmogel mimogrede, potem pa sem zložno zmogel še tisto nekaj malega do velikega križa vrh prostranega vrha. Štirje smo se "drenjali" zgoraj, neverjetno za konec julija in tako prelesten dan Nekaj vrhov sem spoznal na prvi pogled, nekaj na drugega, ostale pa sem bolj ali manj uspešno prepoznal in določil s pomočjo zemljevida. Malica je sedla, kako ne bi, počitek in razgledovanje tudi, nekaj malega martinčkanja ni izostalo, med tem početjem se nas je na vrhu nabralo kar nekaj, torej čas za sestop Na zavarovanem delu nekaj gneče, tudi pomoč gospe, ki so se ji z nekaj moje pomoči "odprla vrata proti vrhu" , potem prvo razpotje, drugo razpotje, krasna polica pod Para da Giai, macesnov gaj in že sem bil pri koči Ütia de Gherdenacia. Tam pa kot na semnju, pričakovano, a sem vseeno našel sedišče in poskrbel za žejo, lakote ni bilo potrebno tešiti. Nadaljeval sem po drugi poti proti Funtanacii in se čudil množicam, ki so sredi vročega dne rinile gor . No, tega sem v italijanskih gorah vajen, včasih ob dveh popoldan, med sestopom z zahtevnega vrha, uro pod vrhom srečam koga, ki se v precejšnji vročini upehan komaj vleče navzgor... Pri studenčku ob poti sem še malce počil, kmalu zatem pa je bil imeniten potep pri kraju. Krasna gora ino poti nanjo, če začneš z dnem, tudi obilo samote in miru

https://tubojan.blogspot.com/2022/07/sassongher.html

Lepi konci.

Sassongher sva prvič obiskala pred nekaj leti, ko sva raziskovala Dolomite Puez Odle ( Klik ). Takrat sva nanj pristopala iz smeri prelaza Passo Gardena, tokrat pa iz vasi La Villa na nasprotni strani. Od najinega domovanja do vasi je le dober kilometer ali dva, zato sva se na turo odpravila kar z domačega praga .

Markacije za najino smer sva prvič uzrla blizu edinega krožišča, ki ga La Villa premore. Tam sva izbrala pot 10 proti Corvari in se v zaselku Funtanacija odcepila desno na pot 7. Začetna strmina se je kmalu polegla in dobro uhojena steza naju pripeljala v visokogorsko krnico Val de Juel. Obdana z mogočnimi velikani in neskončno modrino neba sva z užitkom nadaljevala proti sedlu Forcella dl Sassongher. Tam sva tudi prvič ta dan srečala pohodnike in vsi so brez izjeme pristopali iz Colfosca. Do vrha ni bilo več daleč in tam sva si vzela čas za malico ob krasnih razgledih in še lepšem vremenu .

Sestop do sedla je potekal na enak način, za nadaljevanje pa sva izbrala 5-ko proti koči Rif. Gardenacia. To pot se res splača prehoditi. Poteka tik pod mogočnimi ostenji visoko nad Val de Juel in je zelo razgledna. Najin jutranji dostop sva imela kot na dlani globoko pod nama. Na robu ostenja pot preide v drugačen teren in kmalu po združitvi z 11-ko pripelje do koče. Ta je odprta še v Oktobru, obisk pa je bil tokrat internacionalen. Nekaj je bil celo Američanov, katere takoj prepoznaš po značilni grleni izgovorjavi. Potrežena sva bila hitro, cene so na ravni naših koč, jedilniki pa jih krepko prekašajo.

Sestop v La Villo je bil hiter. Še vedno sva sledila odlično urejeni 5-ki vse do centra vasi in se po obvezni kavici na priljubljeni lokaciji zadovoljno odpravila domov . Več v fotozgodbi ...

Zelo razgleden vrh, pa če tudi s svojimi 2665m za Dolomite ni nič posebnega Gor smo se odpravili iz Colfosca, sestop v La Ilo.
Zadnji del, od sedla na vrh je zavarovana plezalna pot, a na spodnji meji ZZ poti (ferata A/B).

https://trobec.blogspot.com/2023/08/dolomiti-2023.html